Primorski slovenski biografski leksikon

VALENČIČ Anton, vojak, r. 17. mar. 1796 v Ilirski Bistrici, u. 3. jan. 1892 v Gradcu. Oče Anton, posestnik, mati Marjeta Domladiž. Po normalki se je zaposlil kot pisar na gradu Premu. 1822 je stopil v vojsko kot prostovoljec v 10. huzarskd polk. Od prostaka je napredoval do podoficirja, nato je obiskoval vojaško š. na Madžarskem in postal huzarski poročnik. 1827 je napredoval v nadporočnika, 1832 je postal konjeniški stotnik, nato major (1842), podpolkovnik (1848) in polkovnik ter komandant 11. grenadirskega polka (1852). Večji del svojega vojaškega službovanja je prebil v Galiciji (1848 je sodeloval pri gašenju madžarske revolucije). Zadnjih osem let aktivne službe je prebil v Lj., kjer je bil polkovnik orožnikov za območje Kranjske in Primorske. Ob 40–letnici vojaškega službovanja mu je cesar podelil plemiški naslov, postal je general-major in na lastno željo stopil v pokoj. Živel je v Gradcu, obiskoval pa je občasno domače kraje. Njegov sin Alfred (u. 1894) je postal podmaršal, brat Franc pa je bil konjeniški stotnik. V. je umrl kot verjetno najstarejši avstrijski general.

Prim.: J. Bilc, KolclcMD 1895, 47–50.

B. Mar.

Marušič, Branko: Valenčič, Anton, baron (1796–1892). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951330/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine