Primorski slovenski biografski leksikon

URBANČIČ Marjan, profesor, r. 6. avg. 1919 v Lj. Oče Adolf, mesar in prevoznik, Kotlarjev iz Kobarida, mati Ivana Perinčič iz Kobarida. 1915 je U-eva družina iz Gor. prebegnila v Lj. U. je osn. š. obiskoval v Celju (1926–30), kamor so se starši preselili iz Lj. V Celju je končal tudi realno gimn. (matura 1938). Na lj. U je študiral romanistiko, primerjalno in jsl. književnost, slov. in lat. (diploma 1942). Po diplomi je bil aretiran in interniran v Gonars, od koder je bil izpuščen dec. istega leta. Od febr. do dec. 1943 je živel pri sestrični v Borgo Valsugana na Tridentinskem, ko je prišel v Kobarid. Tu je pričel še med vojno poučevati s privolitvijo OF na osn. š., obenem pa je sodeloval kot obveščevalec part. gibanja. Po vojni je bil imenovan za prof. v Postojni, vendar mu je z zamenjavo uspelo priti v željeni Tolmin. Tu je bil najprej (1945–48) prof. na nižji gimn., kjer je poleg slov. učil še zemlj., zgod. in it. ter poučeval hkrati tamkajšnje oficirje, nato pa (1948–57) prof. na učiteljišču. Le kratek čas je bil jeseni 1949 ravn. gimn. v Postojni. Vodenje šole trg. stroke v Brežicah (1957–58) je bilo za U. priprava na prevzem novoustanovljene Trg. š. v Novi Gor., od koder je prešel ravnateljevat na novogor. gimn. (1963–72). Tu je glede na elitni status šole skušal polno uveljaviti svoje poglede na pouk in delo s formulo »svoboda akcije, svoboda mišljenja«. V pokavčičevskih čistkah je preveč liberalni ravn. moral zamenjati šolo tako, da je do upokojitve (1979) učil na novogor. elektro šoli. - U-eva metoda učenja je temeljila na trdnem zaupanju med prof. in učencem, na vztrajnem spodbujanju učenčeve domišljije in pameti, na doslednem spoštovanju različnosti, predvsem mišljenjske in na učenju mimo predpisanih norm in učnih načrtov. Svoboden pristop k učni snovi mu je omogočalo obsežno znanje, pridobljeno z branjem. Na specializaciji v Franciji (1951, Pariz, Grenoble) se je U. seznanil z eksistencializmom J. P. Sartra in A. Camusa in v ideološko težkih letih vnesel to filoz. smer, tujo marksizmu, v pouk književnosti na tolminskem učiteljišču. Užival je izreden ugled med dijaki tolminskega učiteljišča in novogor. gimn. - U. je bil mnogokratni član različnih občinskih in okraj. odb. s kulturniškimi nalogami, bil je dramaturg in lektor v tolminskem gledališču, vodja povojne Ljudske univerze v Tolminu, član Slov. slavističnega društva in tajnik Kluba starih goriških študentov. - U. je bil ljubitelj športa in enigmatike. Ljubezen do športa je udejanil v predsednikovanju (prvi preds. Košarkarskemu klubu v Novi Gor.). Publicistično pa se je preizkusil z ureditvijo izbranih pesmi Simona Gregorčiča (Koper 1953), ki jim je dodal besedo o pesniku in v opombah pojasnila k posameznim pesmim (137-47). Ob deseti obletnici smrti I. Šorlija (1968) je U. z literarno-kritičnim nagovorom odkril spominsko ploščo na pisateljevem domu nad Podmelcem (prim. GorSreč št. 13–14, 1968, str. 70–71).

Prim.: Osebni podatki; časopisna poročila.

Svd.

Svoljšak, Drago: Urbančič, Marjan (1919–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951130/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine