Primorski slovenski biografski leksikon

TREBŠE Ljudmila (Milica), por. ŠTOLFA (por. z Milkom Štolfom, gl. čl.), arhivska in znanstvena svetovalka, družbenopolitična in kulturna delavka ter publicistka, r. 13. sept. 1938 v Zidanem Mostu, živi v Šaredu nad Izolo. Oče Avgust, železničar, mati Jožefa Cverle, gospodinja. Osn. š. v Zidanem Mostu, nižja gimm. v Radečah in Celju. 1957 je v Celju končala ekonom. sred. šolo. Dve leti kasneje (1959) je opravila še diplomski izpit na učiteljišču v Lj. Prva zaposlitev je bila v Tovarni papirja v Radečah. V pedag. poklicu je bila štiri leta. Poučevala je na Osn. š. na Dolah pri Litiji ter v Litiji. 1962 se je vpisala na FF v Lj. (angl.-rušč.). 1966 je v okviru mednar. univ. izmenjave odšla na študij v ZDA. Tam je najprej poučevala rušč. na Earlham College v Richmondu, nato je s pomočjo Fordove ustanove jeseni 1967 pričela s študijem III. stopnje lingvistike na Cornell University, Ithaca, N. Y. Tu je tudi osnovala katedro za slov. pri odd. za slovan. jezike. Po opravljenem magisteriju z naslovom Two Approaches to the Phonemie analysis of The Črnovrški dialect se je apr. 1970 vrnila v domovino in se zaposlila kot strok. sodelavka na Univ. komiteju ZKS v Lj. Nov. 1971 se je priključila novoustanovljenemu kolektivu Raziskovalne skupnosti Sje, kjer je kmalu napredovala v samostojnega svetovalca za mednar. znanstveno sodelovanje in te naloge opravljala vse do 1976, ko se je preselila v Izolo in prevzela delovno mesto ravn. Pokraj. arhiva v Kopru. Od 1983 dela v isti ustanovi kot arhivska znanstvena svetovalka in zunanja sodelavka Znanstvenega inštituta FF v Lj. - Že zelo zgodaj je aktivno delovala in opravljala razne vidne funkcije na družbenopolit. in strok. področju. Začela je kot preds. pionirsike organizacije, nato mladinske krajevne, občinske in okrajne do profesionalne polit. delavke na Univ. kom. ZKS. Na strok. področju je bila štiri leta sekretar republ., dve leti pa medrepub. Komisije za mednar. znanstveno sodelovanje, delovala je pri Odboru za koordinacijo znanosti in tehnologije v SFRJ ter bila dve leti organizator in sekretar Komisije za varstivo okolja R Sje (1972–74). Izdelala je tudi projekt za založbo in knjigarno znanstvenega tiska, ki ga je realizirala Partizanska knjiga v Lj. Protokol IS RS in Zavod za mednar. sodelovanje sta jo pogosto zaposlila kot simultano prevajalko za angl. jezik. Iz angl. je prevedla v slov. delo W. Disneya The Wonders of the Oceans (Skrivnosti morja, Lj. 1974). - Njeno publicistično delo se začenja z objavo člankov v Paralelah na temo »znanstveno sodelovanje z deželami v razvoju«. S to tematiko je sodelovala tudi pri timski študiji (raziskovalnega projekta za ZIS in RSS) »Projekcija dugoročne naučno-tehtničke i prosvetno-kulturne saradnje Jugoslavije sa zemljama u razvoju« (Lj. 1975). Na tem področju je ustanovila tudi glasilo Obvestila Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki ga je urejala od 1973 do 1976. Od 1979 do 1985 je bila član ured. odbora strok. glasila Arhivi. Kot odg. ured. je sodelovala pri urejanju publikacij Katalogi, ki jih izdaja Pokraj. arhiv Koper, ter pri zbirki monografij Slovenske istrske vasi. Z referati in poročili pogosto sodeluje na zborovanjih arhiv. delavcev Sje. Svoje prispevke objavlja predvsem v glasilu Arhivi in v Rodni grudi. Na študijskem bivanju v Kanadi (1985 in 1989) je raziskovala kult. delovanje slov. izseljencev, predvsem Primorcev, kar ji je narekovalo več člankov ter publikacijo SPD Simon Gregorčič 1958–1989. - Slovenian Cultural Association ... Toronto, Ontario, Kanada, Lj. 1989. Sodeluje tudi pri raziskovalnem projektu Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slov. Istre.

Prim.: Osebni podatki in bibliografija; katalogi koprske Osrednje knjižnice.

ViK

Krapež, Vilma: Trebše, Ljudmila (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950510/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine