Primorski slovenski biografski leksikon

TORRE HOFFER VALSASSINA Rajmund VII. Matija (Raimondino), prošt v Tridentu ter infulirani opat v Perisu na Elzaškem, domnevni učitelj slovenščine Alasia da Sommaripa; glede na to, da sta se starša Rajmund VI. in Ludovika Hoffer (gl. čl.) poročila 1580 (Pichler) in da je Rajmund VII. tretji sin, je mogoče sklepati, da se je r. 1583–84 (Alasia sam v Slovarju izrecno omenja njegovo mladost), u. neznano kdaj. V posvetilu slovarja Vocabolario italiano e schiauo, Videm 1607, Alasia piše 15. mar. 1607, da se »mons. Matiji della Torre grofu di Valsassina« zahvaljuje, »ker je smatral za vredno, da mu je podelil dar, da se je tako hitro in lahko naučil slov. jezika«. To posvetilo je verjetno razlog za napako v SBL, kjer je rečeno, naj bi bil Giovanni (Ivan) Matija (gl. čl.), četrti sin zgoraj omenjenih staršev, Alasijev »učitelj« slovenščine. Vendar pa Pichler poroča, da je bil le Rajmund VII. (Raimondino) cerkveni človek, prošt in opat, torej je on Matija Alasijevega posvetila. Obema bratoma je bilo dano drugo ime Matija, v spomin na materinega očeta, devin. glavarja Matijo Hofferja. Glede vloge, ki jo je Matija (Rajmund VII.) igral pri učenju slov. Alasia, ni jasen, saj v posvetilu pravi, »ko sem sam s sabo premišljeval, komu bi ga (slovar) posvetil, nisem našel nikogar, ki bi bila boljša in primernejša oseba ... tudi ker obvlada kljub svoji nežni mladosti nemščino v isti meri kakor materinščino (italijanščino), zaradi svojega poklica latinščino in v dobršni meri tudi končno tisti jezik, ki ga obravnava ta knjižica« (slovenščino). Fr. Kidrič (n.d.) pravi, da pri tem »ostane odprto vprašanje, ali se je učil Alasia slovenščine pri R. samem ali pa je dobil pri njem le idejo, oz. po njegovih navodilih učitelja«.

Prim.: Alasia da Sommaripa, Vocabolario..., Videm 1607, reprint 1979, 1-13; Fr. Kidrič, Fra Gregorio Alasia da Sommaripa, LZ 1924, 102-10; R. Pichler, Il Castello di Duino. Memorie, Trento 1882.

M. Tavčar

Tavčar, Marko: Torre Hofer Valsassina, Rajmund VII. Matija, grof (okoli 1583–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950400/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine