Primorski slovenski biografski leksikon

TAVANO Sergio, umetnostni zgodovinar in arheolog, r. 13. mar. 1928 v Gor. Oče Silvio, trgovec, mati Felicita Cossio. Živi v Gor. Na trž. Filoz. in Pedag. fak. je univ. prof. za starokrščansko arheologoijo in zgod. bizantinske umetnosti. Študij na Filoz. fak. v Trstu je 1956 zaključil z diplom. nalogo o starokrščanskih oltarnih pregrajah Ogleja in Gradeža (I plutei paleocristiani di Aquileia e di Grado), v kateri je prvič kritično predstavil in kronološko razvrstil vrsto reliefov od 3. stol. pa vse do visokega sred. veka. S to razpravo je jasno zarisal tematski in časovni diapazon svojega nadaljnjega znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela, ki je z leti preraslo okvir sev. Jadrana. Čeprav sta Oglej in Gradež vedno ostala v žarišču T-ovega študija in publiciranja, pa je v svojih predavanjih, prispevkih na raznih simpozijih in objavah večkrat posegel tudi na bolj oddaljena področja, od Lombardije in vzhodnoalpskega prostora vse do sev. Afrike in Bližnjega vzhoda. V umetn. dediščini, ki je predmet njegovih obravnav, se najpogosteje posveča plastiki, arhitekturi, mozaikom in umetni obrti. Iz obsežne, prek 200 enot obsegajoče bibliografije člankov in samostojnih publikacij, izstopajo prvi zvezki serije Scultura in Friuli (Pordenone 1978–1983), v katerih je poglobljeno predstavil kiparstvo v Furlaniji od pozne antike do gotike. Skupaj z G. Bergaminijem je zasnoval sintetičen pregled Storia dell'arte nel Friuli-Venezia Giulia (Reana del Rojale 1984). Med številnimi poljudno znanstvenimi publikacijami zavzemajo posebno mesto umetnostnozgod. vodniki za nekatera furlanska mesta; za vodnik po Gradežu je prejel nagrado »Fonda Savio«. 1980 je bil odlikovan z nagrado »Epifania«, najvišjim priznanjem za kulturno dejavnost v Furlaniji, od 1985 pa je komendator sv. Silvestra. Od 1964 je član videm. Deputazione di storia patria per il Friuli, od 1982 pa tudi trž. Deputazione di storia patria per la Venezia Giulia. Hkrati je član trž. društva Minerva in videm. Accademia di scienze, lettere e arti. Kot odličnega lokalnega zgod. s posebnim občutkom za etnografijo in liter. zaposluje tudi problem kult. zgod. razpetosti Gor. med avstro-ogrsko monarhijo in Serenissimo. Pri gor. Inštitutu za srednjeevr. srečanja, na katerih je večkrat nastopil z referati, je svetovalec za antiko in visoki sred. vek. Ob svojem delu se pogosto dotika cerkv. zgod. Kot predstavnik videmskega inštituta Paschini je 1988 izdal prvi zv. zbirke Ricerche per la storia delta Chiesa in Friuli, ki ga je naslovil I monumenti fra Aquileia e Gorizia. V tem delu je orisal dejavnost stare c.k. Centralne komisije za varovanje in raziskovanje umetn. spomenikov v Prim. Posebno dragocen je popis bogate fototeke, ki sta jo z bratom Luigijem (gl. čl.) odkrila v knjižnici teološkega semenišča v Gor. Med tem gradivom je tudi precej spomenikov iz naših krajev, od tega nekateri, ki jih doslej nismo poznali, ker so bili uničeni v prvi svet. vojni. V okviru priprav za simpozij o kard. Missii je nastal tekst Linz-Lubiana-Gorizia (Sot la nape XXX/3, 1988, 5–34), v katerem je orisal njegov vpliv na cerkv. umetnost okoli 1900. Tudi prej se je večkrat dotaknil nekaterih naših umetnikov (npr. J. Tominca) in zgod. (npr. Š. Kociančiča). V letih 1967–81 je ob posredovanju it. ministrstva za zunanje zadeve pripravil vrsto predavanj za prebivalce večjih istrskih in kvarnerskih mest, v katerih je predstavil kult. zgod. Rima, Ravene, Benetk, Ogleja, Čedada, Verone in same Istre. V okviru gor. Istituto di storia sociale e religiosa je bil med pobudniki za seminar Cultura slovena nel Litorale (Gor. 1986), na katerem so slov. pisatelji in raziskovalci predstavili kult. zgod. Slov. Prim. T. je eden redkih it. umetn. zgod., ki redno spremlja slov. strok. liter. in jo pogosto tudi recenzira v kateri od znanst. ali poljudno znanst. revij v Furlaniji in Jul. krajini (Arte in Friuli - Arte a Trieste, Quaderni Giuliani, StudiGor, InizI).

Prim.: Osebni podatki; Biografija in bibliografija (tipkopis).

B. Ur.

Uršič, Borut: Tavano, Sergio (1928–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950060/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine