Primorski slovenski biografski leksikon

RUDOLF Ivan, narodni delavec, časnikar in politik, r. 7. nov. 1898 v Vrabčah (obč. Sežana), u. 4. maja 1962 v Trstu. Oče Ivan, nadučitelj, mati Marija Hrovatin, sin Saša (gl. čl.), hči Neva (gl. čl.). Po domači osn. š. je odšel na realko v Idrijo, toda s 17. letom (maja 1915) so ga zaradi protiavstr. govorjenja zaprli na lj. gradu, nato v koncentracijskem taborišču Mittergrabern na Sp. Avstrijskem. Zapor na lj. gradu je opisal v črtici Srečanje z Vladimirom Levstikom (Utripi, Trst 1958, 26–28). Po izpustitvi 1916 so ga mobilizirali in poslali na rus. bojišče, najprej v Galicijo, proti koncu vojne v Ukrajino. Nato se je z Maistrovimi borci boril na Koroškem (1918–19). Po maturi v Idriji (25. nov. 1921) se je vpisal na dunajsko Visoko trg. šolo, po enem letu je odšel na istovrstno š. v Frankfurt ob Maini in tukaj diplomiral (30. jul. 1924). Službo je dobil v Gor. v podružnici Lj. kreditne banke, in ko jo je prevzela Banca del Lavoro, je ostal pri njej. Ves čas je narodno delal in bil zadnje leto gledališča preds. Dram. društva, zato je moral v začetku 1929 oditi v Jslo. Najprej je bil nekaj časa pri zasebnem podjetju, nato prof. na dvorazr. trg. šoli v Lj. Zunaj šole se je uveljavil kot časnikar in bil v ured. dnevnika Jugoslovan (izh. 1931–32) in tednika Pohod (izh. 1932–37), uredil pa je II. in III. letnik mesečnika Detajlist (izh. 1932 - apr. 1934), strok. lista za trgovino na drobno. Posebno skrb je posvečal organizacijam prim. emigrantov, bil preds. društva Branibor in skrbel za pomoč, kjer je bilo mogoče. Navezal je stike s protifaš. in protinac. organizacijami po svetu za skupno borbo. Bil je član tajne organizacije TIGR v Lj., kjer sta bila z Danilom Zelenom najdelavnejša. R. je vzdrževal stike z brit. in franc. obveščevalno službo. Angleži so organizacijo oskrbovali z razstrelilnim materialom in orožjem in R-ova organizacija je 1940 razstrelila kos žel. proge v Avstriji blizu Beljaka (Ferenc, 90). Zato je nem. vlada pred vojno zahtevala od jsl. vlade, da R. prime in onemogoči, R. pa je verjetno v mar. 1941 pobegnil preko Bolg. in Turčije v Palestino, od tod v Kairo. V Egiptu se je ves posvetil reševanju prim. rojakov in Istrinov iz taborišč vojnih ujetnikov, ki so bili dotlej pomešani z it. vojaki. Kot član Jsl. odbora iz It. je obiskoval taborišča in navduševal vojake za jsl. kraljevo vojsko. Že 20. jun. 1941 so v taborišču Agani pri Aleksandriji ustanovili gardni ali jsl. bataljon, ki je štel sprva 300 mož, pozneje več in bil v sklopu brit. VIII. armade. V bataljonu je užival R. »brezmejno zaupanje« (Perat, 157), ker je znal z vojaki občevati in jim navdušeno govoriti. Ko pa se je med vojaki razširila part. propaganda in se je bataljon 10. jul. 1943 uprl, jih tudi R. ni mogel pomiriti. Večina se je odločila za odhod v Jslo in R. se temu ni upiral, ni pa odšel z njimi. V službi je bil pri Intelligence Serviceu in užival velik ugled pri Angležih. Po zmagi VIII. armade pri El Alameinu je pripravljal z brit. obveščevalno službo, »da bi z bataljonom izvršil letalski desant na Primorsko« (Perat, 165). Bataljon bi bil vodil R., toda načrt so opustili zavoljo različnih vzrokov že ob koncu 1943, dokončno pa v prvi polovici 1944. Čeprav sta bila s Peratom idejna nasprotnika, je ta o njem zapisal: »Navsezadnje je le bil borec in organizator boja proti faš. še veliko prej, preden je izbruhnil svetovni spopad s fašizmom« (205). - V Kairu je izdajal R. od 30. sept. 1941 do 19. nov. 1944 list Bazovica, s podnaslovom Berilo Jugoslovanskega odbora iz Italije. Izdaja Jugoslovanski odbor iz Italije. Urednik Ivan Učenikov (= Ivan Rudolf). List je izhajal sprva kot tipkopis, potem ciklostilirano, v ofsetnem tisku, od 1943 tiskan. Vsega je izšlo 135 številk. Sprva je bil namenjen slov. gospodinjskim pomočnicam v Egiptu, kasneje bivšim it. vojakom Primorcem. R. so pomagale pri tipkanju tudi slov. šolske sestre v Kairu. Posamezna vprašanja je obširneje razložil v zvezkih svoje Šotorske knjižnice, ki je izhajala od avg. 1942 do mar. 1945. Podpisoval se je z istim psevdonimom, zalagal in izdajal jih je isti odbor. Izšlo je 23 št. Pri tem delu je imel zvezo z ministrom dr. M. Krekom (A. Kobal, 238). Po vojni mu Angleži zaradi takratnega polit. položaja kljub vsemu, kar je napravil za zavezniško stvar, spočetka niso dovolili, da bi prišel v Trst. Zato se je pismeno obrnil na W. Churchilla in maja 1946 prišel v Trst. Tu je postal spet prof., in sicer na Nižji sred. š. I. Cankar (1947–48), na Nižji trg. š. sv. Cirila in Metoda (1948–55, 1954–55 pov. ravn., in 1957–61), na Trg. strok. tečaju na Katinari (1955–57). V Trstu se je R. pridružil ustanoviteljem SDZ, po smrti odv. dr. F. Vesela (21. jan. 1954) je postal njen tajn., po smrti dr. J. Agneletta (14. jul. 1960) njen podpreds. Veliko je pisal v Demokracijo, bil vrsto let njen ur. in od 15. jan. 1958 do smrti odgovorni ur. V Utripih, lit. prilogi SPM, je priobčil dva sestavka Iz lovčevih zapiskov: Pogumna srna (1958) in Prvi srnjak gospoda Lipčeta (1960), v Europa ethnica glasilu Federalne zveze evr. narodnostnih manjšin, Dunaj 1963, št. 1, je izšla njegova razprava v franc. o slov. narodni manjšini v It. Sodeloval je na RAITrstA s strok. predavanji in Lovčevimi zapiski. Bil je v odboru Slov. dobrodelnega društva in SPM. Bil je velik organizator in rodoljub, eden glavnih govornikov na sestankih in volilnih zborovanjih SDZ, kandidat Slovenske liste v trž. občini.

Prim.: J. Košuta, Slov. gled. v Gorici, GL SSGT 1945-46, št. 1, 23; M. Šah, Prof. I. Rudolf, LitV XIII, Trst, 1961/62, 216 s sl.; (M. Jevnikar), I. R., IzvTrst 1962, 76 s sl.; J. Peterlin, Prof. I. R., M(Trst) 1962, 70 s sl.; Umrl je prof. I. R., PDk 6. maja 1962; † Prof. I. R., NL 10. maja 1962; Umrl je prof. I. R., Demokr. 15. maja 1962 s sl.; Spominčica na grob prof. R., KatG 17. maja 1962; dr. R. M.(are), Prvo in poslednje srečanje - M. S., Trasparent - B. A., Slovenec - B. S., Trideset let - vse v Demokr. 1. jun. 1962 s sl.; Dr. M. V., Prijatelj I. R., Demokr. 15. jun. 1962; Ob obletnici smrti prof. I. R., Demokr. 17. maja 1963 s sl.; J. Bajec, Slovenski časniki in časopisi, Lj. 1973, 178–79, 198–99; A. Kobal, Svetovni popotnik pripoveduje, I., Gor. 1975, 238; Ferenc, Tiger, pass.; Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosv. vojsko Jsle, Lj. 1978, pass.; Janko Perat, Odločitev v puščavi, Koper 1980, pass.; Anton Novačan, Jeruzalem-Kairo, Spomini 1942–1945, Lj. 1986, pass.

Jem.

Jevnikar, Martin: Rudolf, Ivan (1898–1962). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi948000/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine