Primorski slovenski biografski leksikon

STANCOVICH Pietro, duhovnik, arheolog, literat, znanstvenik, zgodovinar, r. 24. febr. 1771 v Barbani pri Pulju v Istri, u. 12. mar. 1852 tam. Bil je sin bogate kmečke družine in prvo izobrazbo je dobil v domači hiši v it. in hrv. (doma so govorili it.), znal pa je tudi nemšč. in franc. Gimn. je dovršil v Rovinju, filoz. v Vidmu, teologijo na U v Padovi; študiral je tudi matem. vede. V duhovnika ga je posvetil 1795 puljski škof Gian Domenico Juras. Dve leti pozneje je bil imenovan za kanonika kolegiatne cerkve sv. Nikolaja v Barbani, in ker je istega leta (1797) umrl župnik, je postal tudi župnijski uprav., čemur pa se je kmalu odpovedal in se popolnoma posvetil študiju. Rad je potoval in vzdrževal obširno korespondenco, v stiku je bil s pisatelji, znanstveniki, raziskovalci starodavnosti, kot so bili: Gian Rinaldo Carli, Pietro Kandler, Bocchina, Girolamo Gravisi, Piazza, Giovanni Nibby, opata Furlanetto iz Padove in Carlo Fea iz Rima. Ti so ga spodbujali, naj si ustvari bogato knjižnico, naj zbira stare denarje in medalje in naj raziskuje svojo domovino Istro. - V duhu še ohranjenega razsvetljenstva se je S. zanimal tudi za kmet. vprašanja in o tem izdal knjižice: L'Aratro seminatore, Venezia 1820; Il nuovo metodo economico-pratico di fare e conservare il vino, Milano 1825; L'Olivopresso, Torino 1840. Kot zgodovinar je postal slaven s knjigo Della patria di S. Girolamo dottore della Santa Chiesa e della lingua slava relativa allo stesso, Venezia 1824. V njej trdi, da se je sv. Hieronim rodil v vasi Sdregna v Istri, da ni poznal slovan. jezika, da ni razširil brevirja in misala v tem jeziku in da ni iznašel glagolice; poleg tega v Hieronimovih časih slovanski jezik ni bil poznan (IV. in V. stol.), ker so se Slovani pojavili v istrski zgod. šele v VII. stol. Leta 1828 je S-u odgovoril don Giovanni Capor s knjižico Della patria di San Girolamo, ki je izšla v Rimu in v kateri osebno in ostro ugovarja S-u. Ta ga je zavrnil s knjigo Apologia in sostegno dell'istrianità di San Girolamo, Trieste 1828, in s San Girolamo, il dottore massimo dimostrato evidentemente di patria istriano: contro la risposta di don Giovanni Capor dalmatino, Trieste 1829. Zaradi polemičnega tona na ponovni Caporjev ugovor (Zadar 1831) S. ni odgovoril. - S-evo najslavnejše delo pa je Biografia degli uomini distinti dell'Istria, Trieste 1828–1829, v treh zvezkih, četrti ni izšel (2. izd. Koper 1S88, ponatis Trst 1970–1974 v prvih petih zv. Centro di ricerche storiche - Rovigno). V delu je zbral na stotine imen in podatkov o najpomembnejših istrskih kult. osebnostih, kot so svetniki, cerkv. dostojanstveniki, znanstveniki, vojaki, prav tako beneške patricijske družine v Istri od rimske dobe dalje. Za »distinto« (odličen, ugleden) šteje vsakega človeka, ne glede na socialno poreklo, ki je zapustil »sled v spominu potomcev«. - 1828 je izdal v Trstu Kratak nauk karstjanski v hrv. in z it. uvodom. O hrv., ki jo je govorilo ljudstvo okrog Barbane, je trdil, da »se zelo približuje čisti hrv.« (Dialoghi critici). - Manjši zgod. deli sta še: Dello anfiteatro di Pola, Venezia 1822, in Delle tre Emone..., Venezia 1835. - S. je resno raziskoval preteklost, krajevni ponos ga je zanesel le pri sv. Hieronimu, drugače pa je dovolj zanesljiv in bogat. Bil je zelo izobražen, povezan s klasicizmom, pripisuje pa zgod. didaktično-etično vlogo. V polit. pogledu je pozdravil kratko franc. vladanje v Istri. Zadnja leta je bil popolnoma slep. Svojo bogato knjižnico in starinske predmete je zapustil Rovinju.

Prim.: Cenni biografici del canonico P. S., Istria VII, 1852, 181–82; P. Tomasin, Biografia di P. S., Archeografo Triestino, IV, 1876, 134–42 (skoraj popoln seznam del); Wurzbach, Dunaj 1878, zv. XXXVII, 126–30 (seznam izdanih in neizdanih del); M. Tamaro, Le città e le castella dell'Istria, Parenzo 1892, zv. II, 722–24; G. Vidossich, Ouattro lettere inedite di Domenico Rossetti, Archeografo Triestino, XXXV, 1913, 165–84; G. Quarantotti, Un ilustre storico istriano: P. S., Giornale di Trieste 9. dec. 1952; P. Franolich, Lo storiografo P. S. di Barbana d'Istria nel centenario della morte, Atti dell'Accademia Patavina di S.L.A., zv. LXV, 1952–1953, 1–7; S. can. P., Piccola enciclopedia istriana, diretta da S. Cella, Gor. 1962, 206–07; D. Cernecca, P. S., Atti I (Centro di Ricerche Storiche - Rovigno), Trst 1970, 163–75; R. Derossi, Il canonico di Barbana, Picc. 25. jul. 1975; P. Strčić, P. Barbanac S. (1771–1852), v knjigi Barban i Barbanština, Pulj 1976, 161–76; P. Zovatto - P. A. Passolunghi, Bibliografia storico-religiosa su Trieste e l'Istria, Roma 1978; Enea Marin, S. il biografo degli uomini distinti istriani, L'Arena di Pola 6. nov. 1982.

Zovatto

Zovatto, Pietro: Stancovich, Pietro (1771–1852). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946540/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine