Primorski slovenski biografski leksikon

RADOVIČ Igo, šolnik in glasbenik, r. 11. mar. 1954 v Nabrežini, živi v Šempolaju. Oče Dušan, posestnik, mati Milena Zavadlal, gospodinja. Osn. in niž. sred. š. v Nabrežini, Znan. lic. Fr. Prešerna v Trstu (matura 1973). 1979 je diplomiral na Filoz. fak. (psihološka smer) trž. U z disertacijo La scuola della minoranza slovena a Prosecco: tempo pieno educativo e problemi didattici. Od 1979/80 poučuje slov., zgod., drž. vzgojo in zemlj. na niž. sred. š. v Sv. Križu pri Trstu (habilitacijo je dosegel z natečajnim izpitom 1983). V akad. l. 1985/86 in 1986/87 je bil štipendist na Filoz. fak. v Lj. na osnovi it.-jsl. dogovora. Tedaj je pripravil gradivo za slov.-it. in it.-slov. slikovni slovar strok. izrazja v zvezi z avtomobilstvom, cestnim prometom in kmetij. stroji, ki bi bil moral iziti pri ZTT. – Skupno z bratom Nevom (gl. čl.) in nekaterimi prijatelji je 1973 ustanovil Ansambel Iga Radoviča, ki se je ukvarjal z nar. zabavno glasbo. Ansambel je nastopal do 1983. Med svojim delovanjem je posnel 6 kaset: 4 s slov. pesmimi in 2 s furl. (v glavnem prevedenimi iz slov. originalov). R-eva glasb. skupina je na Festivalu nar. zabavne glasbe v Števerjanu 1976 prejela nagrado občinstva, 1981 pa nagrado za najboljši zamejski ansambel in nagrado za najboljšo melodijo. Pri marsikateri skladbi, ki jo je izvajal ansambel, je za besedilo in uglasbitev poskrbel sam R.

Prim.: Osebni podatki; NL 9. avg. 1973; PDk 13. jul. 1976; 7. jul. 1981.

ab

Brecelj, Aleš: Radovič, Igo (1954–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944960/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine