Primorski slovenski biografski leksikon

RUTAR Jakob, tigrovec, borec NOBJ, r. 16. maja 1900 v Čadrgu, u. 22. jun. 1972 v bolnišnici v Lj. Oče Andrej, mati Marija Jug, kmeta. Osn. š. v Čadrgu, mlekarski tečaj v Tolm. in Škofji Loki, zelo načitan, bil duša prosv. dejavnosti v svoji vasi, kot mlekar imel veliko stikov z ljudmi in je po prepovedi prosv. društva v Čadrgu ustanovil in vodil tajno knjižnico in mladinsko društvo. Poleti 1926 je osnoval z bratom Antonom v Čadrgu tajno ileg. celico in aktivni člani v njej so bili brat Matija, bratranca Jože in Miha Rutar, Žefovčeva. Sodelovali so tudi Fr. Kavčič, Miha Janež iz Čadrga ter Anton Rutar iz zaselka Ozidje. R. je mnogim v vasi delil ileg. tisk, da je vplival na vso vas. Po aretaciji brata Antona apr. 1930 je prevzel zveze s TIGR-om v Tolm., Kobaridu, Gor. in v Jsli ter se sestajal na plan. Govnjač in pod Kukom z voditelji TIGR-a D. Zelenom, Alb. Rejcem, T. Černačem, Jus. Godničem in z več drugimi, ki so prinašali liter. Vsi so prihajali z Jesenic. Z R. so sodelovali Jer. Luznik, kurir za Jslo, in T. Leban iz Žabč pri Tolm., brata Sr. in Jože Šorli iz Tolm., Fr. Šavli iz Zatolm., Miha Fortunat iz Volč, Lojze Šavli iz Ušnika, Janko Manfreda iz Kobarida, Iv. Leban, Alb. Valentinčič in dr. Jos. Potrata v Gorici. R. jim je dajal liter., ki jo je prinašal s planine Govnjač, ter sam in z njimi zbiral podatke o faš. nasiljih in druge, ki jih je oddajal na omenjenih sestankih. Na planino Govnjač so člani celice v Čadrgu nesli tudi pisalni stroj in ciklostil, ki ju je skrival na domu Tone Rutar do aretacije. Večkrat so nesli na Govnjač ekrazit, ki sta ga R. in njegov brat prinašala iz Volč od Mihe Fortunata. Tigrovci so v Jsli uporabljali ekrazit za izdelavo peklenskih strojev, ki so jih nosili na Prim. R. je ponoči sprejemal v Tolm. slov. in it. antifašiste na begu iz Gor., Trsta in drugih it. mest. S pomočjo drugih članov čadrške celice jih je vodil v Čadrg, jih skrival, ker so faš. stalno patruljirali po vasi, nato jih je s člani celice varno vodil preko drž. meje, večkrat tudi v visokem snegu in hudih snežnih zametih. Tako je v snežnem viharju vodil dr. Jos. Potrato čez visoke peči v Jslo. R. je v svoji vasi Čadrg vplival na šolsko mladino, da je bojkotirala pouk v šoli, in učenci so it. učiteljici vračali uniforme balille, a ponoči so tigrovci strašili učiteljico, da je bila v vasi brez vpliva. R. je faš. policija aretirala doma v Čadrgu, ker je bilo njegovo ime omenjeno v zaplenjenem pismu, ki ga je Janko Leban iz Volč poslal iz konfinacije Janku Bukovcu, Krncovemu iz Volč. Aretirana sta bila že J. Bukovec in Jože Valentinčič s Kozaršč. Brat Matija je v temi po bližnjici iz Čadrga prehitel Jakobova spremljevalca, pripravil zasedo pod Dantejevo jamo in s kamnom v vsaki roki pobil na tla policista, ta sta se v hipu pobrala, nastalo je prerivanje in policista sta vsa zmedena streljala in nato zbežala proti Tolminu. R. in njegov brat sta še isto noč pobegnila v Jslo. Naslednje dni so faš., policija in vojaštvo preplavili Čadrg, preiskali okoliške gozdove, vasi, senike po senožetih, hiše družin z imenom Rutar v Čadrgu, Zalazu in na Ozidju ter aretirali več oseb v Čadrgu R. je po begu 5. dec. 1934 dalje sodeloval v TIGR-u in nekajkrat prišel v sestavu oborožene trojke v Čadrg. R. in brat Matija sta se 1941 pridružila OF. Zaradi izdaje ju je iskala Gestapo, prijela bolnega Matijo v postelji in ga po mučenju v begunjskih zaporih internirala v koncentr. taborišču Dachau. R. je ušel k part. in prišel z Gorenjskega na Prim., kjer je ostal v NOV do osvoboditve. Po vojni je bil zaposlen v Tolminu pri zadrugi. Bolehal je več let in podlegel zavratni bolezni.

Prim.. Osebni arhiv; Mira Rutar, Jakob Rutar, PrhnN 14. jul. 1972; T. Rutar, Aktivna četvorica organ. TIGR v Čadrgu je vznemirjala s svojim delom fašistično oblast, PDk 23. sept. 1979 s sl.; A Pagon-Ogarev, J. Rutar iz Čadrga eden izmed tigrovcev, PDk 21. dec. 1971; T. Rutar, Kratek pregled delovanja ileg. organ. TIGR na Tolminskem 1927–1940, TolmZb 1975.

Rut.

Rutar, Tone: Rutar, Jakob (1900–1972). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944870/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine