Primorski slovenski biografski leksikon

REBEC (Lojze) Slavko, učitelj, pesnik, publicist, planinec, jamar, r. 23. sept. 1928 v Idriji. Oče Slavko, doma iz Postojne, urar, mati Antonija Lapajne iz Idrije, gospodinja. Živi v Gor. It. osn. š. je končal v Idriji, štiri razr. it. klas. gimn. v Postojni (do sept. 1943), petega v Trstu kot privatist (1944), po vojni slov. klas. licej v Gor., kjer je maturiral 1947. Dve leti kasneje je opravil še maturo na slov. učiteljišču v Gor. Študija medic. na U v Padovi gmotno ni zmogel. Kot učitelj je najprej poučeval na osn. š. v Šempolaju, Trebčah, na Opčinah, v Sv. Križu in v Barkovljah, bil tri leta inštruktor za latinščino in vzgojitelj v slov. dijaškem domu v Gor., suplent in učitelj na slov. strok. š. (1956–62) in na slov. klas. liceju v Gor. Leto dni je poučeval na Istituto professionale per il commercio (1963–64) v Gor. in bil učitelj v Doberdobu, v Jamljah in v Sovodnjah. Upokojen 1984. Udeleženec NOV 1943-45. Poleg več kot četrtstoletnega poučevanja latin., ital., slov., zgod. in zgod. umetnosti na slov. zamejskih šolah je R. zmogel še vrsto dejavnosti na različnih področjih. V Sv. Križu, spodbujen od okolja, Krasa, morja in vožnje z vlakom na delo, je R. pričel pesniti. Pesmi je objavljal v Razgl (1952, št. 7–8, 315–16; št. 9, 393–94; št. 10, 448–50; št. 11, 494–97), v Sidru (1953, št. 1, 23) in v Mladih vzorih, almanahu gor. slov. srednješolcev za leto 1951–1952 (1953, 5–11, 23–26), v tem slednjem pod psevdonimom Ahasver. Njegova pesem Svetli privid je objavljena v zbirki Pesmi o morju (Koper 1955, 145). Leta 1952 je začel v PDk z ocenami filmov, predvajanih v Gor. (rubrika Novi filmi, prim. Pandora, 9. febr. 1952, št. 35, 2), kasneje pa je filmsko kritiko razširil še na likovno področje. V tem času je pripravil v akad. klubu S. Gregorčič v Gor. razstave R. Sakside, R. Hlavatyja, K. Palčiča in D. Ceja in »Razstavo najmlajših« (Katol. knjigarna, 1955). V PDk je (1960) skrbel za tekstovni del rubrike »Spoznavajmo naše mesto«. Poučeval je preko radia (Radio Trst A - Radio za šole, 1965–76, naravoslovje, zgod.) in s podobno tematiko v barvni prilogi mlad. revije Galeb (1975–85; prim. Naša mala domovina 1–4, 1979). Posnel in javno predvajal je film (8 mm) o aragonitni jami v Ravnah pri Cerknem in več filmskih zapisov o slov. gorah (Sprehodi). Prejel je 1. nagrado SPD Trst za film o proslavi ene od obletnic SPD v Gor., katerega preds. je bil tri leta (od 22. mar. 1967 do 8. apr. 1970). V okviru SPD Gor. je R. ustanovil 1969 jamarski odsek (prim. Nekaj misli o jamarskem odseku SPD, Slovensko planinsko društvo v Gorici 1911–1971, Gor. 1971, 64–66), iz katerega je zrasel prvi slov. zamejski jamarski klub Kraški krti, ki še vedno deluje v okviru SPD. R. je bil njegov prvi (1972) in dolgoletni preds. V tem času so se Kraški krti uveljavili z nekaj pomembnimi odkritji (jama v Pogrižah, jami Vivišče I in II) in z intenzivnim raziskovanjem udejanili R-evo željo, naj slov. zamejski Kras in njegovo podzemlje raziskujejo slov. jamarji, ki ga tudi najbolje razumejo in poznajo. Jama na Pogrižah in obe Vivišči so tudi pomembne arheol. postojanke, z dokazi o poseljenosti doberdobskega Krasa v prazgod. (bronasta doba, starejša železna doba; prim. L. Rebec, U. Furlani, La grotta di Pogriže di San Michele - Carso Goriziano, I rinvenimenti archeologici, Atti III Convegno di Speleologia del Friuli-Venezia Giulia, Gor. 1977, 158–65). Pri vhodu v jamo »Kraljica Krasa« na Vrhu (odkrita 1972, D. Grilj, S. Kosič; prim. S. Rebec, Kraljica Krasa, Dan 1974, št. 8, 11) so si Kraški krti zgradili svoj jamarski dom (1973), ki je tudi edina postojanka SPD Gorica. R. je sodeloval pri raziskovanju Pološke jame na Tolminskem (prim. S. Rebec, Pološka jama - najgloblja v Jugoslaviji, Dan 1971, št. 2, 21–22). Društvo za raziskovanje Krasa (Jamarska zveza Sje) mu je za zasluge pri raziskovanju Krasa in za organizacijske prijeme podelilo srebrni častni znak (Kranj, 1974). S prispevki o jamarstvu in planinstvu je R. sodeloval v PDk. Ves čas izhajanja revije Dan (1971–81) je bil R. član njenega ured.

Prim.: Osebni podatki; Dan; Slov. plan. društvo v Gor. 1911–1971, Gor. 1971, 59; PDk.

Svd.

Svoljšak, Drago: Rebec, Slavko (1928–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944050/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine