Primorski slovenski biografski leksikon

REBEC Jernej, duhovnik, r. 12. avg. 1789 v Brestovici pri Povirju, u. 5. nov. 1863 v Trstu. Oče Jurij, mati Uršula. Imel je burno mladost (ušel je biričem, ki so ga lovili kot vojaškega obveznika). Na Hrvaškem je bil za strežaja pri nekem madž. grofu, istočasno pa je obiskoval gimnazijo, da je tako mogel kasneje stopiti v bogoslovje. Posvečen je bil 19. sept. 1829, potem ko se je vrnil v domače kraje. Najprej je služboval v Avberju, 1832 je postal kaplan v Barkovljah (Trst) in tu pri sv. Jerneju služboval 20 let. Zelo verjetno je prav pod vplivom hrv. ilirskega gibanja pričel tudi v Barkovljah narodno-osveščevalno delovati. Pobudil je slov. osn. š. v kaplaniji (1832) (obiskovali so jo nekateri ugledni trž. Slov. kot G. H. Martelanc, Simon Pertot, Andrej Černe itd.). Prebudno je vplival tudi na svojega nečaka Franca (gl. čl.), ni pa pri študiju podpiral treh bratov Sila iz Povirja, ki so postali duhovniki (tako piše namreč R-eva biografija v PDk 10. dec. 1952); za njihovo šolanje ima zasluge predvsem njihov stric, tržaški kanonik Mihael Žvab. R. je bil vsaj deset let edini učitelj na š. v Barkovljah, od 1843 pa je, ko je prišel poklicni učitelj, poučeval verouk. 1852 je izgubil vid, preselil se je v Trst, kjer je skromno in nekako osamljeno živel vse do smrti. R-evo ime je postalo znano v dogodkih revolucije 1848. V dogodke tistega leta je bilo vpleteno tudi tržaško mesto, njegovo pristanišče so blokirale ladje sardinskega kraljestva. Prebivalstvo Trsta in okolice se je tedaj pripravljalo, da bi preprečilo morebitni poskus izkrcanja it. vojske na kopno. V obrambno delo je bil vključen tudi R., ki je v noči od 23. na 24. maj 1848 dal biti plat zvona, potem ko je videl, da so se it. ladje približale obali z morebitno nalogo izkrcanja. Verjetno so takrat R. in Barkovljani preprečili izkrcevalno akcijo. R-evo dejanje je avstr. oblast pohvalila in je bil 2. dec. 1849 odlikovan z zlato kolajno. Po ugotovitvah it. zgod. literature ter v zgod. virih ni mogoče najti pravih osnov za poveličevanje R-ega dejanja. Med Barkovljani je ostalo ohranjenih nekaj anekdot o R. Tako naj bi bil šel s palico nad delavce, ki pri gradnji železniškega mostu pri Barkovljah niso spoštovali nedelje. Za njegovega kaplanovanja je bil v Barkovljah zgrajen zvonik (1838) s tremi zvonovi; dva zvonova, ki sta imela slov. napise, je vzela prva svet. vojna. 1836 je bilo postavljeno novo pokopališče.

Prim.: ŠKATrst (msgr. Škerl); J. Pertot, J. Rebec barkovljanski kaplan in junak leta 1848, JKol (Lj.-Zgb) 1937, 97–99; La Venezia Giulia e la Dalmazia nella rivoluzione nazionale del 1848–49, Udine 1949, v. 1, 43–44; PDk 10. dec. 1952; S. degli Ivanissevich, Barcola, Trieste 1976, 47; Barkovlje. Pri nas je bilo tako... Trst 1982, 34, 38, 53, 55.

B. Mar.

Marušič, Branko: Rebec, Jernej (1789–1863). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944040/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine