Primorski slovenski biografski leksikon

RAKOVEC pl. RAIGERSFELD (Rakhersfeld) Franc Henrik, višji avstr. drž. uradnik in poslovni mož, r. 6. jul. 1697 v Lj. in u. prav tam 31. mar. 1760. Oče Janez Boštjan, deželni knjigovodja, mati Marija Izabela Sorger pl. Sorgfeld (op. ur.: Marija Izabela Sarger pl. Sargfeld). Študiral je v Lj., Gradcu in na Dunaju, pravo na Dunaju in v Louvainu, prepotoval Evropo in se z veliko podjetnostjo še mlad pognal v poslovno življenje. Kot družabnik podjetja Giacomo d'Orlando z Reke je vstopil v Orientalsko družbo in bil kot njen zastopnik tudi na Portugalskem, kjer je iskal trgovske stike. Ko pa je bil 1732 imenovan za cesarskega in deželnoknežjega komisarja pri preiskovalnem mitniškem in tarifnem uradu v Trstu, se je zavedel velikih razvojnih možnosti takrat še majhnega in nepomembnega mesta in je veliko pripomogel k rasti trgovske naselbine na solinah. Že ob prihodu je sam zasnoval terezijanski Trst, kakor je malo pred smrtjo zapisal v dnevnik. Stalno se je zavzemal za dosledno spoštovanje olajšav, »ki jih je ob razglasitvi za svobodno pristanišče obljubil že cesar, s katerim naj bi privabili tuje koloniste«. Prihodnost novega Trsta »je videl predvsem v davčnih ugodnostih, spregledu nekaterih zločinov, storjenih zunaj meja monarhije, doslednem spoštovanju izvzetja izpod mestne jurisdikcije in podobno« (Prelovšek). Potegoval se je, da bi sanacija solin in kasnejša pozidava novega mestnega jedra potekali kar se da načrtno in sistematično, kar je veljalo tudi za pristanišče. R. je zato stalno nagovarjal pristojne dunajske kroge in dvor, naj z nadaljnjimi ugodnostmi privabljajo nove naseljence. Izkoristil je svoje pristojnosti, da je naročal načrte po lastni zamisli (Fusconijev projekt iz leta 1736), ki je predvidevala tudi gradnjo kanala in zasaditev drevoredov. Štiri vrste lip je dal celo nasaditi na lastne stroške. R. je v Trstu ostal do 1737 in se ves čas pritoževal nad počasnostjo gradnje novega naselja na solinah. V tem času je tudi likvidiral imetje razpuščene Orientalske družbe in preosnoval carinsko in mitniško službo. R-ev prispevek pri urbanističnem snovanju nove naselbine se je končal s preselitvijo v Gradec in na Dunaj. 1747 pa ga je Marija Terezija imenovala v Gubernijsko reprezentanco in komoro za Kranjsko, Goriško, Trst in Reko, kjer je sodeloval pri uvajanju nove državne uprave. Izvirne ideje je uveljavil tudi glede prometa po Savi, pri izkoriščanju idrijskega rudnika in pri kopanju premoga v Zagorju.

Prim.: Bogata bibliografija o rodbini Rakovec-Raigersfeld je v SBL III, 13–15; arh. dokumenti o Fr. Henriku R. pa so v članku Damjana Prelovška, Terezijanski Trst, primer habsburškega uradniškega urbanizma 18. stol., ki je bil objavljen v reviji Most, št. 71/72, 1985.

S. P.

Pahor, Sergij: Raigersfeld, Franc Henrik, baron (1697–1760). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943800/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine