Primorski slovenski biografski leksikon

RACE Božidar, diplomirani ekonomist in univ. prof., r. 3. jan. 1904 v Hrpeljah pri Sežani, živi v Bgdu. Oče Franc, zidarski mojster, mati Rozina Jager, brat Boris (gl. čl.). Po osn. š. v domači vasi je študiral na realki v Lj. in Idriji, kjer je 1922 maturiral. Ekonom. komercialno visoko šolo je obiskoval v Trstu, Zgbu in Bgdu, kjer je 1941 diplomiral. Po maturi in vojaščini se je zaposlil v Trstu v lesni trgovini Emilio Antonini, kjer je ostal do 1929, ko je moral ilegalno emigrirati v Jslo. Obsojen je bil na 3 leta ječe in visoko denarno kazen, »ker je prekoračil drž. mejo iz polit. razlogov«. Do odhoda v Jslo je deloval med mladino v domači vasi in bil zadnji preds. N. K. Jadran pred razpustom. - V Jsli se je zaposlil v železniški delavnici v Zgbu, kjer je ostal 10 let. Delal je v emigrantskih krogih (Društvo Istra, Istrski akademski klub). Ob delu je študiral in izdelal popolnoma novo organizacijo enotnega obračuna stroškov, ki so jo hitro vpeljale vse ostale želez. delavnice. Zaradi tega so ga prestavili v Generalno direkcijo JDŽ v Bgdu. - Njegovo pravo strok. in znanst. delo se je začelo ob koncu 1944 po osvoboditvi Bgda, ko so ga vključili v skupino za pripravo novih predpisov o enotnem računovodstvu v gospodarstvu. Mar. 1945 so ga prestavili v Drž. revizijski zavod pri Gospod. svetu FLRJ, kjer je delal na poenotenju sistema računovodstva v gospod. Ko so zavod razpustili, je prešel R. na Zvezno finanč. ministr. v Oddelek računovodske službe ljudskega gospod. Pripravljal je obvezne kontne plane za posamezne gospod. panoge in enotno organizacijo sistema evidence, zasnovane na računovodskih podatkih. Tu je ostal 10 let, a je opravljal tudi druge dolžnosti. Tako je bil 1952 na čelu odd. službe dohodkov iz gospod. Občasno je delal pri Vrhovnem gospod. sodišču FLRJ. Od 1956 je delal kot samostojni svetnik pri izdelavi gospod. sistema, posebno pri obdelavi sistema razdelitve skupnega dohodka gospod. organizacij. V letih 1947–54 je ob službi honorarno predaval na Ekon. fak. v Bgdu predmet Teorija in osnove knjigovodstva z industr. knjigovodstvom. Predaval je tudi na Višjem ekonom. kurzu, ki ga je organiziral Gospod. svet FLRJ, na Višjem finanč. tečaju in na Višjem knjigovodstvenem tečaju, ki ju je ustanovil Zvezni sekretariat za finance. Za potrebe študentov je napisal Kratki kurs industrijskog knjigovodstva, I. in II. del (Bgd 1948, 1949). Knjiga je bila nekaj časa učbenik tudi na več fakultetah. 1952 je bil izvoljen za izred. prof. za knjigov. na Ekon. fak. v Lj., a zavoljo službenih potreb v Zvezni upravi mesta ni mogel sprejeti. 1963 so ga izvolili za rednega prof. na Ekon. fak. v Subotici in tu je ostal šef stolice za knjigovodstvo do upokojitve 1980; med 1966–69 je bil dekan Fak. Njegova ustvarjalnost je vse globlje prodirala v znanstveno-teoret. vidike praktičnih problemov na področju računovodstva, knjigovodstva, razdelitve in družbenih računov. Bil je med ur. prvega Knjigovodskega leksikona (Bgd 1968) in 6 let glav. in odgov. ur. časopisa Knjigovodstvo (1959–65). Aktivno je sodeloval na domačih in mednar. simpozijih, kongresih, konferencah in sestankih, v Evropski uniji računovodskih in finančnih strok. (UEC - Union europeénne des experts contables et financiers) je bil v komisiji za izdelavo predloga za evrop. kontni plan. Veliko je predaval v sindikatih, Soc. zvezi, v strok. in družbenih organizacijah. Izdal je vrsto knjig, razprav in referatov, najvažnejše so: Jednoobrazno računovodstvo sa naročitim osvrtom na obračun pogona (Bgd 1946, izdajatelj Vizas, Novi Sad); Načela i komentar računskih planova za industriju i trgovinu (Bgd, Prosveta 1946, sodelovali: Metod Dular, Zdenko Knez in Miljenko Šarić); Stepen korišćenja kapaciteta i planiranje i obračun troškova (Ekon. fak. Subotica 1964); Samoupravljanje, utvrdjivanje i raspodela dohodka u preduzeću i pripreme za primenu novih propisa (Savremena praksa, Bgd, nov. 1968); Računovodstvo sa mehanografijom (Ekon. fak. Subotica 1971, skripta); Sistem tehnoekonomskih standarda (Ekon. fak. Subotica 1972); Računovodstvo sa osnovama organizacije i savremene obrade računovodstvenih podataka (Ekon. fak. Subotica 1978, učbenik, sodelovali: B. Race, J. Bandin, I. Mamužić, S. Meznerić in J. Rekecki, ur. R.); Nastajanje in razvoj računovodstva v novi Jsli (Lj. 1980, Zveza računovod. in finanč. delavcev Sje). Sam ali z drugimi je priredil več zbirk predpisov s komentarji s področja gospodarstva. - Za svoje delo je dobil več priznanj in odlikovanj: Oktobrska nagrada za znanost mesta Subotice za leto 1969; Red dela III. in II. stopnje in Red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Dobil je tudi zlato značko Zveze računov. in finanč. delavcev Srbije.

Prim.: Osebni podatki z bibliografijo (10. okt. 1986), v arh. PSBL; Kojeko 2, 858.

Jem.

Jevnikar, Martin: Race, Božidar (1904–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943730/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine