Primorski slovenski biografski leksikon

PLESNIČAR Ljudmila, roj. GEC, arheologinja, r. 12. dec. 1931 v Sežani, živi v Lj. Oče Franc Gec, kmet, mati Mila Mahnič, gospodinja. V Lj. je dovršila Filoz. fak., oddelek za provincialno arheologijo. Doktorirala je 1975 z disertacijo Kronološka in tipološka analiza lončenine emonskih grobišč. Zdaj je višji znanst. sodelavec Mestnega muzeja v Lj., vodja odd. za arheologijo. Poleg disertacije, ki je izšla v knjigi 1975, je napisala naslednje monografije: Antična Emona v srcu moderne Ljubljane (Lj. 1961 – skupaj s T. Bregantom); La nécropole romaine à Emona (Inventaria Archeologica, 10, Bgd 1967); Jakopičev vrt (Zbirka vodnikov, 14, Lj. 1968); Severno emonsko grobišče (Emona 3. Katalogi in monografije, 8, Lj. 1972); Emonske freske (Razstavni katalog, Lj. 1973); Keramika emonskih nekropol (Dissertationes et monographiae, 20, Lj. 1977); Antična posoda iz Emone s figuralnim prizorom (Situla 22/2, Lj. 1982); Starokrščanski center v Emoni (Katalogi in monografije, 21, Lj. 1983). Veliko prispevkov je objavila v strok. revijah: v Arheološkem vestniku (ArhV) v Lj.: Zaščitno izkopavanje rimske stavbe ob Tržaški cesti v Lj. (17/1966, 453–68); Obeležje in kronologija antičnih grobov na Prešernovi in Celovški cesti v Lj. (18/1967, 137–52); Rimski vodnjak ob lj. opekarnah v Lj. (19/1968, 403–14); Emona v pozni antiki (21–22/1970/71, 117–22); Steklene zajemalke iz severnega emonskega grobišča (25/1974, 35–38); Porta praetoria – Severna emonska vrata (prav tam, 387–91); Vrči z emonskih grobišč (26/1975, 15–18); La città di Emona nel tardo antico e i suoi ruderi paleocristiani (23/1972, 367–75); drugod: Kronološka determinacija keramike tankih sten s severnega grobišča Emone (Materijali, 8. Zenica 1970, 115–20); Poznoantična in starokrščanska Emona (Materijali, 12, Zadar 1976, 231–41); Urban Characteristics of Emona based on new discoveries (Archaeologia Jugoslavica, 13, Bgd 1970 [1975], 45–50, priloge); Svatbeni običaji v okolici Buzeta v prvi polovici 19. stol. (Kron V/2, 1957, 95–97); Bronasta statueta Venere iz emonske insule 29 (prav tam, XI/2, 1963, 115–17); Severna emonska vrata pod traso Titove ceste v Lj. (prav tam, XII/1, 1964, 67–73); Novo odkrita rimska plastika v Emoni (prav tam, XIII/2, 1965, 98–101); Nekaj zgodovinskih podatkov o Slov. primorju v rimski dobi in antični situs Egide (prav tam, XIV/1, 1966, 68–72); Nova odkritja in arheološke najdbe pri gradnji nove Lj. (TurV 1963, 320–34); Novoodkriti starokrščanski objekti pri osn. šoli Majde Vrhovnik v Lj. (Sinteza 1968, 73–74); Emona v luči najnovejših arheoloških odkritij (prav tam, 1969, 109–16); Aquileia ed Emona, Aquileia e Varco alpino orientale (Antichità Altoadriatiche, Aquileia 1976, 119–40); Urbanistične značilnosti Emone, Antički gradovi i naselja u južnoj Panoniji i graničnim područjima (Materijali, 13, Bgd 1977, 19–34); Emona at the beginning of great migration period (Problemi seobe naroda u Karpatskoj kotlini, Novi Sad 1978, 59–64 – z I. Sivcem); Varovanje arheoloških ostalin, Rešena arheološka dediščina Lj. (Lj. 1979, 7–16, razstavni katalog Mest. muz. – z M. Slabetom); Antično obdobje, Rešena arheol. dediščina Lj. (prav tam, 37–105); Rimski grob z Dolenjske ceste (Situla 20–21/1980, 459–65, Gabrovčev zbornik); Ob likovnih prilogah (Rimska lirika, Kondor, Lj. 1980, 133–35); Tiski o arheologiji Lj., Razstava publikacij o zgod. mesta Lj. (Lj. 1980, 11–13); Najstarejši urbanistični koncept Emone (Materijali, 15, Prilep 1976 [1980], 103–10); The production of glass at Emona (Archaeologia Iugoslavica, 20–21/1980–1981, 136–42); Arheološki predmeti z gledališko tematiko in nekaj podatkov o obstoju gledališča v Emoni (Antični teatar na tlu Jugoslavije, Novi Sad 1981, 263–72); Yugoslavia, Tecnologia nell'antichità 2 (Rivista di archeologia, 6, 1982, 97–99 – z I. Curkom); Trg Revolucije v antiki (Lj. 1983, 5–8, razstav. katalog Mest. muz. – in v srbohrv.). Sodelovala je tudi z drugimi strokovnjaki, več poljudnih člankov je priobčila v Obz, NRazgl, Življenju in tehniki, Pionirskem listu, v Varstvu spomenikov idr. Dne 18. apr. 1985 je dobila Valvasorjevo nagrado za muzejsko dejavnost za leto 1984. Utemeljitev s sliko je v Dnevniku 19. apr. 1985.

Prim.: Vprašalna pola in osebni podatki 12. jan. 1985.

Jem.

Jevnikar, Martin: Plesničar, Ljudmila (1931–2008). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941890/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine