Primorski slovenski biografski leksikon

PIŠČANEC Anton, duhovnik, prosvetni in politični delavec, r. 12. jan. 1900 v kmečki družini v Rihemberku, u. 29. jun. 1961 (op. ur.: 28. sep. 1961) na Katinari (Trst). Oče Franc, mati Marija Bavčar. Po osn. š. v domačem kraju je šel na gimn. v Šentvid nad Lj., a so ga na koncu leta 1917 poklicali k vojakom. Na tirolski fronti so ga ujeli It. in je ostal v it. ujetništvu do pomladi 1919. Po dokončani gimn. in maturi je proti volji domačih stopil v gor. bogoslovje in bil 29. jun. 1926 v Gor. posvečen v duhovnika. Njegove duhovniške službe so bile: kaplan v Postojni (1. okt. 1926 – 31. avg. 1927); kpl. ekspozit na Suhorju, tedaj župnija Košana (1. sept. 1927 – 30. nov. 1934); župnijski uprav. na Katinari – obč. Trst (1. dec. 1934 – 19. jan. 1938). Tržaški apostolski administrator nadškof Karel Margotti ga je 20. jan. 1938 imenoval za župnika na Katinari. Za tedanje čase je bilo to nekaj izrednega, da je civilna oblast dala svoje privoljenje za imenovanje slov. župnika v trž. občini. P. je ostal žpk na Katinari do smrti. Pokopan je na Katinari. 1. febr. 1944 so ga Nemci aretirali in poslali v Dachau, kjer je bil od 9. mar. 1944 do 16. jun. 1945. Na Katinaro se je vrnil kot 30 % invalid. V prvi polovici 1946 je bil z delegacijo prim. predstavnikov v Parizu, kjer je sledil delu mirovne konference. V pismu Zvezi borcev v Trstu je 17. febr. 1961 takole opisal svoje delovanje: »Ves čas svojega duhovskega delovanja med Slovenci sem smatral za svojo temeljno dolžnost vzgajati zaupano mi ljudstvo v narodnem in protifašističnem duhu, širiti med njimi prosveto ter ga tako utrjevati v narodni zavesti in odpornosti proti fašističnemu potujčevanju. Dajal sem pobudo za delovanje prosvetnih društev in aktivno sodeloval pri njihovi organizaciji.« Pozdravil je nastanek OF in z njo sodeloval. Vključil se je v Slovensko-ital. antifašistično unijo (SIAU). Dal je pobudo za ustanovitev nekaterih slov. šol, bil je soustanovitelj SPZ, Dij. matice, predsednik krajevnega PD, pobudnik ustanovitve NŠKT. Več let je bil v glavnem odboru SPZ, prosvetni predavatelj in organizator. Vedno in povsod je hotel biti in nastopati kot zaveden in odločen Slovenec. Zaradi svojega dela je večkrat zašel v konflikt s svojim cerkvenim predstojnikom.

Prim.: ŠkATrst; župn. arhiv Katinara; PDk1961 (ob smrti); 27. sept. 1981 s sl.; 29. sept. 1981; KatG 1961, št. 40; Razgovori in članki (Primorska duhovščina za FLRJ), Trst 1946, 11 (župnik Anton Piščanec: Ločitev Cerkve od države); Božo Milanović, Moje uspomene, Pazin 1976, 139 (v Parizu za mirovno konferenco); J. K. (Jože Koren), Pred 20 leti je umrl župnik A. P., PDk 27. sept. 1981 s sl.

Škerl

Škerl, Lojze: Piščanec, Anton (1900–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941820/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine