Primorski slovenski biografski leksikon

PERTOT Riko (po domače Pendla), narodni in prosvetni delavec, r. 11. jul. 1885 v Barkovljah (Trst), u. 8. avg. 1977 prav tam. Oče Jakob, voznik iz stare družine Pertotovih na Bovedu v Barkovljah, mati Giuseppina Gandolfo, gospodinja, po rodu iz Chioggie; ko se je kot otrok preselila v Trst, ni znala slov., pred smrtjo ni več znala ital., tako se je vključila v slov. življenje; brat Milan (gl. čl.). Po osn. š. v domačem kraju je dovršil pripravnico na Proseku, potem nem. gimn. v Trstu. Po maturi je bil uradnik in kasneje upravnik pri uradnem listu trž. pokrajine L'Osservatore Triestino, ki je občasno izhajal kar v štirih jezikih: ital., nem., slov., shr. 1920 je prišel k dnevniku Edinost kot upravnik lista in tiskarne v Ul. sv. Frančiška 20. Leta 1928 so E ukinili, P. pa je odšel 1930 v konfinacijo v kraj Isilia na Sardiniji, kjer je ostal tri leta. Po vrnitvi zaradi svoje narodne zavednosti ni mogel dobiti službe in do druge konfinacije v Corropoliju v Abrucih 1943 je bil 13 krat zaprt in imel 43 hišnih preiskav. Po vojni se je vrnil v tiskarno bivše E, kjer je postal upravnik Zadružne tiskarne in naslednice Graphis do upok. 1956. – P. je bil že s 17. leti tajn. pev. društva Adrija in tajn. Obrtniškega društva v Barkovljah. Ko mu je bilo 20 let, je postal tajn. barkovljanske podruž. Sokola, nato podstarosta trž. Sokola. Več let je bil odb. GlasbM in Planin. društva Trst. Bil je tudi vodja dram. ods. Adrije in vodja tamburaškega zbora. Poskusil se je celo kot operni pevec v Nar. domu, kjer je nastopil kot basist v vlogi Kuna v Wagnerjevi operi Čarostrelec. Ves čas je bil pevec v barkovljanskem zboru in sam je ponosno zatrjeval, da je aktivno pel polnih 60 let. Po prvi svet. vojni je bil ustanovitelj šport. društva Val, po drugi svet. vojni tajn. in pozneje odb. PD Barkovlje. P. je ogromno pisal v PDk o barkovljanskih zadevah: o delovanju društev, izletih, porokah in smrtih, o imenitnikih, življenju ribičev, običajih, šegah in navadah itd. J. Koren piše, da je nad tisoč teh člankov: »Danes tako vernih zapisovalcev ni več, toda nekoč bo vendarle treba vso to njegovo pisarijo zbrati, prečistiti in urediti. Marsikaj ima v njej trajno vrednost za zgod. slovenstva ob barkovljanski obali« (JKol 1978, 131). Pisal je tudi v Dan, več pomembnih razprav je priobčil v JKol od 1959–72 (seznam v JKol 1978, 131). Sodeloval je na trž. in kop. radiu. Kot človek je bil zaveden Slov. in je pridobival otroke za slov. šolo v Barkovljah, bil je družaben, duhovit in dober pevec.

Prim.: Žpk urad Barkovlje (Trst); mč, Umrl je R. P., PDk 9. avg. 1977 s sl.; J. Koren, R. P. – Pendla, JKol 1978, 128–31 s sl.; Laura Pertot, R. P., Barkovlje, Trst 1982, 156.

Jem.

Jevnikar, Martin: Pertot, Riko (1885–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941310/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine