Primorski slovenski biografski leksikon

SAJEVIC Jakob, kovač, tigrovec, borec NOBJ, r. 13. apr. 1903 v Hruševju, tu u. 29. apr. 1956. Oče Jakob, mati Marija Milharčič. S. je trileten izgubil mater, star 8 let je zaradi mačehe osem let kot pastir pri sorodnikih trpel silno pomanjkanje in nečistočo. 16-letnega je vzel oče in ga izučil kovaštva. 1923 je odslužil voj. rok v it. vojski. Bavil se je dalje s kovaštvom, se 1932 poročil z Angelo Podboj in imel z njo dva sinova. Med njegovo internacijo na otoku Ventotene mu je 1943 umrla žena. S. je bil kljub zapuščenosti in težkemu življenju v mladosti zelo zaveden Slovenec. Zatiranje in nasilno potujčevanje Slov. sta ga gnala v boj proti faš. S. je ostal v spominu na Postojnščini in Pivškem kot vidna osebnost v ilegalnem boju proti fašizmu in je bil tudi povezan z najbolj znanimi organizatorji TIGR-a. Bil je najbolj prizadeven v tajni celici TIGR-a v Hruševju (Ogrizek, PSBL). Oborožene trojke iz Jsle (od pomladi 1928 dalje Danilo Zelen, študent iz Senožeč, T. Černač iz Prestranka, Jos. Kukec iz Postojne in drugi) so mu prinašale knjige in ileg. liste. S. jim je nudil hrano in prenočišče v čebelnjaku ob glavni cesti. Med prenočevanjem pri S. je ena izmed trojk pod vodstvom T. Černača vdrla v občinske urade v Hruševju in odnesla 30 faš. uniform, ki so bile namenjene ob proslavi faš. mladini. S. je raznašal liter. po vaseh Postojnščine in Pivke tja do Bača in Knežaka, a mnogim jo je oddajal doma v Hruševju. Znano je, da so k njemu v Hruševje hodili Jakob Dolenc iz Črmelic, I. Vadn al, Fr. Sluga, Jakob Semec iz Žej, Fr. Žetko iz Volč pri Košani, Fr. Bole iz Tomaja, J. Čok iz Lokev, T. Mohorčič iz Vipave in drugi. S. je bil v stiku tudi z organizatorji Borbe na Tržaškem. Pri njem v Hruševju so se sestajali člani celice s Proseka. S. je vodil mnoge bežeče antifaš. predvsem ponoči čez drž. mejo v Jslo. Zaradi osamljenosti je imel večkrat polic. preiskave doma. 1937 je bil aretiran in konfiniran. Po sto dneh je bil izpuščen ob sporazumu Stojadinović-Ciano ter rešen petletne konfinacije. 1940 je bil z obtoženci na drugem trž. procesa 8 mes. zaprt v Trstu, nato interniran na otok Ventotene. Po nasvetu Fr. Stoke in Nat. Kolariča je vložil prošnjo za premestitev in bil prestavljen v Pisticci, kjer je nekaj zaslužil s kovaštvom in pošiljal denar bolni ženi v sanatorij in domov za otroke. Štiri dni pred kapitulacijo It. so ga premestili v Rezzo, od koder je po kapitulaciji It. 15. sept. 1943 pobegnil. Pri Trstu so njega in druge ujeli Nemci in odpeljali v Berlin. S. je tu neozdravljivo zbolel in so ga Nem. poslali v Bergamo v It., kjer so ugotovili, da je neozdravljiv, in ga poslali domov. V Hruševje se je vrnil 8. avg. 1944. Delal je na terenu za NOBJ, bil član okraj. gosp. komisije, tajn. OF in poveljnik NZ v Hruševju. 1944 je bil sprejet v KPS in bil tajn. celice v Hruševju od maja 1945 do konca 1946. Slednjič je bil tajn. KNOO Hruševje.

Prim.: Lastni življenjepis; pripovedovanje Fr. Boleta, Jož. Čoka, T. Mohorčiča in drugih.

Rut

Rutar, Tone: Sajevic, Jakob (1903–1956). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930910/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (2. februar 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine