Primorski slovenski biografski leksikon

OJCINGER (OITZINGER) Anton, gorski vodnik, r. 20. nov. 1860 v Ovčji vasi (Valbruna) v Kanalski dolini, u. tam 13. jun. 1928. Potem ko je več let preživel kot gozdni delavec v raznih deželah in kot žagar v Bolgariji, se je ustalil doma in postal napreden kmet. Dasi je videl v svojem narodu zaostalost v mišljenju in bil nemškoliberalno usmerjen, se ni sramoval slov. govorice. Kot navdušen ljubitelj gora je nadrobno poznal zahodne Julijce ter se zaradi izrednih telesnih in duševnih sposobnosti izkazal kot odličen plezalec in gorski vodnik. Mimo drugih alpinistov je vodil tod na prvenstvenih vzponih dr. Henrika Tumo in dr. Julija Kugyja, ki ga pogosto omenjata v svojih spisih. Kugy mu je celo posvetil knjigo Anton Oitzinger, ein Bergführerleben in se leto za letom nastanil v njegovem domu, izredno težko mesto na Montažu pa je imenoval Passo Oitzinger. Ker je bil znan tudi kot izvrsten lovec, so ga klicali na love visoke gospode.

Prim.: H. Tuma, Vodnik Anton Ojcinger, PV XXVIII, 1928, 261; E. Lovšin, Gorski vodniki v Julijskih Alpah, Lj. 1961, 245–48, kjer je objavljena Ojcingerjeva slika; Oitzinger Anton, Oesterr. Biographisches Lexikon 1815–1950, VII, Wien 1975, 222.

Svk.

Savnik, Roman: Ojcinger, Anton (1860–1928). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930510/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (2. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine