Primorski slovenski biografski leksikon

OBERSNEL Maks, gospodarski strokovnjak, socialni organizator in kulturni delavec, r. 25. okt. 1883 v Trstu v siromašni družini, u. 18. avg. 1972 v Portorožu. Osn. š. in gimn. dovršil v Trstu in si največ pomagal sam, pravo na Dunaju, kjer je doktoriral 1909. Prva tri leta je služboval v Trstu pri zavarovalnici Riunione Adriatica in se posvetil zavarovalstvu. Med popisom prebivalstva 1910 je vodil v Trstu slov. pisarno, ki je zbirala pritožbe proti potvorbam pri popisu in dosegla revizijo v prid Slov. 1913 je uredil poslovanje nove Splošne posojilnice, ki je edina smela sprejemati pupilarne (sirotinske) denarne vloge. Bil je tudi prvi preds. Slov. akad. društva Balkan. Med prvo svet. vojno je bil na bojišču dvakrat težko ranjen. Po vojni je moral zapustiti Trst in slov. vlada v Lj. ga je imenovala za drž. nadz. Thurnovih jeklarn na Ravnah. Delo je bilo težko, ker so se križali mednarodni interesi, O. pa je veliko pripomogel k dviganju narodne zavesti med ljudstvom, kar je bilo toliko večjega polit. pomena, ker je šlo za razmejitev na tem področju. Po treh letih je 1. jul. 1922 nastopil kot generalni tajn. železarne Kranjske industrijske družbe (KID) na Jesenicah. Tu so bili tedaj večinski delničarji It., železarno pa so vodili Nemci, med katerimi so bili tudi zagrizeni nacionalisti. Železarji so trpeli zaradi nezadostne preskrbe in draginje, upokojenci pa so prišli ob vso imovino skladov social. zavarovanja, ki so jih med vojno porabili za vpis avstr. vojnih posojil. Tako so ostali dolge mesece brez pokojnin. O. se je poleg rednega dela z vso vnemo posvetil zdravljenju social. skrbstva, kateremu je žrtvoval dve desetletji neutrudnega dela. Obenem mu je bil glavni cilj, da bi zgradili na Jesenicah sodobno bolnišnico, ki je bila nujno potrebna železarjem in vsem prebivalcem v okraju. Z nenehnim prizadevanjem je dosegel, da je bila tik pred drugo svet. vojno bolnišnica v surovem stanju dograjena. Železarna ga je delegirala v upravo bratovskih skladnic in pokojninskega zavoda. Desetletja je vodil organizacijo nameščencev železarne, širil socialno zavarovanje z ustanovitvijo posebnega zobozdravstvenega sklada, izrednega pokojninskega sklada za delavce in sklada za podpiranje brezposelnih. V ravnateljstvu KID je imel kot Slov. izredno težaven položaj z nem. uradništvom in tehn. vodstvom, ki mu je zamerjalo, da je bil v delavskih zahtevah pri pogajanjih popustljiv, če je videl, da so delavske zahteve upravičene. Kot generalni tajn. je stal v središču ognja ob navzkrižju koristi tujega kapitala, polit. trenj in nasprotij ter social. borb. Izpostavljen je bil ostrim napadom, ko se je tovarna borila za obstoj, ko so ustavljali obrate in jih obnavljali, ko so bile velike stavke železarjev in gradbincev. Kljub vsemu pa je še vedno našel čas za sodelovanje in organiziranje kult. in narod. prireditev. Ob okupaciji so ga Nem. med drugo svet. vojno takoj aretirali. Pri prevozu v zapore se je hudo ranil, vendar so ga še pred okrevanjem preselili v Srbijo. Po vojni mu je vlada zaupala sestavo strok. poročil (ekspertiz) največjih industr. podjetij s tujim kapitalom v Sji, med njimi za Falo in tržiško Predilnico, ki so bila podržavljena. Do upokojitve je končno vodil Tržaško zavarovalnico d. d. v Piranu. Tedaj je začel sodelovati v trž. Gosp s strok. članki. Med drugim je napisal študijo o razvoju Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ki je bila do zloma Avstro-Ogrske lastnica tudi železarne v Škednju (Trst). Napisal je tudi spomine in v njih posvetil še posebno pozornost srditim bojem okrog Doberdoba v prvi svet. vojni. O. je bil velik strokovnjak, zaveden Slov., vse življenje se je boril za pravice delavcev, kljub temu ni dobil javnih priznanj.

Prim.: I. Mohorič, Dr. M. O., Gosp 1. sept. 1972; še o zaslugah dr. M. O., Gosp 8. sept. 1972 s sl.; Železn. 1972, št. 35.

Jem.

Jevnikar, Martin: Obersnel, Maks (1883–1972). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi930450/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (30. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine