Primorski slovenski biografski leksikon

MOSER Ludvig Karl, prirodoslovec in speleolog, r. gozdarskemu nameščencu 7. nov. 1845 v mestu Teschen, takratni avstr. Šleziji, sedanjem poljskem Cieszynu ob češkoslovaško-poljski meji, u. 2. jun. 1918 v Boznu na Južnem Tirolskem. Po naravoslovnih študijih in doktoratu na dunajski U 1871 je bil suplent (1874–76) v rodnem mestu, nato do upokojitve 1904 gimn. prof. v Trstu. Kot upokojenec se je od tod med prvo svet. vojno preselil v Bozen. Njegova poglavitna dejavnost je bila preučevanje Tržaškega, Notranjskega in Istrskega Krasa, v prvi vrsti tamkajšnjih jam, ki jih je opisal s čim več vidikov po lastnih izsledkih in izkopavanjih. Arheol. predmete in ostanke davno izumrlih živali je večinoma odstopil Prirodosl. muzeju na Dunaju. Razprave, strokovne in poljudne članke ter poročila je objavljal v raznih znanst. publikacijah, glasilih strok. društev in v trž. dnevnem tisku. V letnem poročilu drž. trž. gimn. je 1890 izšla njegova razprava Der Karst in naturwissenschaftlicher Hinsicht; kasneje jo je temeljito predelal in dopolnil v samostojni knjigi Der Karst und seine Höhlen naturwissenschaftlich geschildert (Trst 1899). V njej obširno obravnava kraške jame pri Nabrežini, med njimi posebej Vlaško pečino (Vlašca jama), kjer navaja ob ilustrativnem materialu kamnite, koščene in še druge artefakte. V posebnih poglavjih so prikazane hidrografske razmere na Krasu, tamkajšnje podnebje ter dogajanja na tem prostoru od prazgod. dalje. Delo je bogato dokumentirano in ilustrirano. V njem je pregledna karta kraških jam v okolici Nabrežine ter so navedena vsa javna predavanja in dotedanji avtorjevi tiskani prispevki. Posebej velja poudariti, da navaja M. v večini primerov domača slov. poimenovanja in naša nepotvorjena ledinska imena. Krajši in hkrati za naš Kras pomembnejši prispevki so: Berichte über Ausgrabungen in der Nussdorfer Höhle und des Gräberfeldes von Vermo in Istrien (Sittzungsberichte der mathemnaturwiss. Cl. der Akademie der Wiss., Wien 1884); Žegnana jama nebst Bemerkungen über andere Grotten und Höhlen des Karstes (Mittheilungen der Section für Höhlenkunde, 1885); Geschichtliche Notizen über die Grotte S. Servolo (prav tam 1886); Bericht über Höhlen in Krain ter Höhlen nächst Senosetsch in Innerkrain (prav tam 1887); Bericht über die Untersuchungen einiger Höhlen von Innerkrain ter Neue Höhlen im Küstenlande (prav tam 1888); Bericht über die neolithischen Funde der Höhle von Zgonik (Mittheilungen der Anthropologischen Gesellschaft 22, 1892); Über Höhlenfunde in der Umgebung von Nabresina (prav tam 24, 1894); Höhlenforschung im Küstenland (prav tam 31, 1901); Die Ausgrabungen in der Höhle Jama (Pejca) na dolech (prav tam 33, 1903); Bericht über die Ausgrabung in der Höhle am »roten Felde«, oder auch Podkalen (Pocala) genannt (prav tam 34, 1904); Fundberichte aus dem Küstenland (prav tam 35, 1905); Bericht über einige prähistorisch-neolithische Funde aus der Riesengrotte bei Briščiki nächst der Südbahnstation Prosecco (prav tam 37, 1907); Bericht über Ausgrabungen in einigen Felsenhöhlen von Nabresina, sowie einige besondere Fundobjekte aus Karsthöhlen (prav tam 38, 1910); Der Höhlenspalt von Zgonik und seine Funde (Naturwissenschaftliche Mitth., Wien 1892); Einst bewohnte Felsenhöhlen des Karstes (Globus, Band 69, Braunschweig 1896); Die neue Knochenhöhle von Gabrovica bei Prosecco (prav tam, Band 70, 1896); Bericht über neolithische Funde der Höhle von Nabresina (Bericht an die Centralkommission 1898); Bericht über Ausgrabung in der Höhle von San Servolo (prav tam 1898); Untersuchungen prähistorischer und romischer Fundstätten im Küstenlande und in Krain (Mittheilungen deh prähistorischen Komission der k. Akademie der Wissenschaften 1887, Wien 1888); Die Eishöhlen des Ternowaner und Birnbaumer Waldgebirges (Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpen-Vereines XX, Wien 1889). Širšega gospod. pomena je njegov članek Über Höhlenlehm und seine Bedeutung für Landwirtschaft (Oesterreichisches landwirtschaftliches Wochenblatt 1894), kjer opozarja na nahajališča fosfatov v jamah in njihovo izkoriščanje za gnojenje, s čimer je dal pobudo za raziskovanje jam s tem namenom. Dolga leta je bila aktivni član prim. sekcije Nem. in Avstr. alpskega društva v Trstu ter dopisnik Centralne komisije za umetnostne in zgod. spomenike na Dunaju.

Prim.: geslo Moser Ludvig v Oesterr. biogr. Lexikonu, Bd VI, str. 389, Wien 1975; F. Leben, Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu, Arheološki vestnik XVIII, 1967.

Svk.

Savnik, Roman: Moser, Ludvig Karl. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924490/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine