Močnik, Adolf Ivan

MOČNIK Adolf Ivan, dipl. in avtoriz. gradbeni inž. statik, r. 9. jun. 1929 na Grahovem ob Bači kot tretji sin učiteljev Huberta (gl. čl.) in Marije Slokar. 1931 je moral z družino najprej v Millesimo (pokraj. Savona), nato v Savono, kamor je faš. oblast premestila očeta šolnika. Osn. in sred. š. ter 1. razr. višje pomorske š. je obiskoval v Savoni. 1943 se je z materjo in sestro vrnil v Gor., nadaljeval študij na it. zavodu za geometre, 1947 maturiral. Istega leta se je preselil v Solkan in nastopil službo pri Jsl. železnicah v Novi Gor. 1948 se je vpisal na U v Lj.; 1955 diplomiral na Gradbeni fak. in maturiral na it. znanst. liceju v Gor. 1957 se je poročil z Judito Perico iz Solkana. Po dolgih birokratskih zavlačevanjih se je lahko vpisal na trž. U in 1966 dosegel nostrifikacijo diplome na Gradb. fak. Zaposlen v tem času v Trstu pri podjetju Ban oz. Petra, je sodeloval pri gradnji slov. Kulturnega doma in Dijaškega doma v Trstu. 1968 se je osamosvojil, svoj delovni sedež ima v Trstu. Dve leti je bil tudi asistent za globoko fundiranje na Gradb. fak. v Trstu. M-ova strokovnost se kaže predvsem v večjih javnih delih. Projektiral in vodil je postavitev železne varnostne zavese na odru gledališča Rossetti v Trstu, prvič na hidravlični pogon; M-ova sta drugi in tretji blok Študentskega doma trž. U, prav tako gradnja večstanovanjskih stavb. Sodeloval je s statičnimi načrti in nadzorstvom del pri obnovi ali novi zidavi kulturnih domov v Borštu, Ricmanjih, Bazovici, na Opčinah, v Sv. Križu, na Prebenegu, v Mačkovljah in Škednju. 1972 je izdelal načrt za Šolski center v severnem predelu Gor., stavbe za otroški vrtec, osn. š., trgov. zavod, gimnazijo-licej, učiteljišče in telovadnico. Gor. občinska uprava pa je 1979 izročila v uporabo slov. učencem le osn. š., leto kasneje še stavbo za otroški vrtec, ostalo ni bilo uresničeno. Z arh. Edom Mihevcem (gl. čl.) je sodeloval pri načrtovanju Kulturnega doma v Gor., vsa gradbena in instalacijska dela pa je projektiral in vodil M. Njegov je tudi načrt za ojačitev cestne razsvetljave občine Dolina ter kompleks Planinski dom Mangart v Žabnicah (Trbiž). Med zadnjimi pomembnimi deli je tudi obnova zgod. zaščitenega župnišča in cerkve na Repentabru. M-ova gradbena dejavnost je bogata in dolgoletna tudi na področju zasebnih zgradb, tako v trž. mestnem središču kot na Krasu; med tovrstna dela spada vila Voros v Miramaru, vsa izdelana v belem betonu. Sodeloval je tudi pri obnovi in zidavi hiš na potresnem področju Furlanije, v Ratnju (Artegna).

Prim.: Osebni podatki; Kulturni dom – Gorica 27., 28., 29. nov. 1981, Gor. 1981.

B. Lu.