Mizerit, Martin

MIZERIT Martin, kult. in prosv. delavec, r. 11. nov. 1904 v Gor., u. 7. apr. 1967 v Buenos Airesu (Argentina). Oče Valentin, železniški uslužbenec Južne železnice, mati Jožefa Vescovo, brata Edvard in Klaro (gl. čl.). V Lj. je 1925 dovršil učiteljišče in nastopil službo v Zdolah pri Brežicah. Hitro je razumel potrebe kmečkih ljudi in jim pomagal, svoje vzgojne sposobnosti pa je posvetil tudi že šoli odrasli mladini v prosv. organizaciji. Enako je delal na drugem službenem mestu v Št. Rupertu na Dolenjskem, kjer se je poročil z Vero Kostelec, nečakinjo tedanjega stiškega opata dr. Avg. Kostelca (štirje otroci). Med vojno je bil od jul. 1942 do začetka 1943 interniran v it. taborišču Monigu pri Trevisu, nato je do konca vojne poučeval v Lj. na IV. mešani osn. š., nazadnje v poboljševalnici. Begunska leta je preživel v Avstr. v taboriščih Peggezu in Spittalu ob Dravi in v obeh poučeval. 1949 je prišel v Buenos Aires v Argentino in kot referent Mladinskega odseka Društva Slovencev organiziral v Buenos Airesu šolske tečaje za slov. mladino. Nastali so apr. 1949 ob sobotah, ko ni bilo pouka na drž. šolah. M. je poučeval v Lanúsu, dokler sta tečaja obstajala, tudi v Quilmesu in na Paternalu pri slov. šol. sestrah. V Lanúsu je poučeval v nižjem in višjem tečaju, kjer je bilo 1950 56 otrok. Sam je ustvarjal učno tvarino, jo razmnoževal itd. Dal je pobudo in prevzel ur. Božjih stezic, priloge Duhovnega življenja. V verskem tedniku Oznanilo je več let pisal mladinski kotiček Mlada gredica, v tedniku Svobodna Slovenija pa je skozi 4 leta vsakih 14 dni uredil mladinski del Za našo mladino. Končno sta M. in Aleks. Majhen sestavila prvo učno knjigo Naša beseda (Svobodna Slovenija, Buenos Aires 1951), ki je nekaka »uradna« knjiga slov. tečajev, »čitanka je sestavljena tako, da v kar najkrajšem času uvede naše najmlajše, ki že obvladajo branje kasteljanščine, v branje in pisanje slov. jezika. Nudi pa tudi več kot dovolj branja, ki vzbuja in ohranja v otroški duši versko in narodno zavest« (KolSS 1957). Pisal je tudi mladinske črtice in jih objavljal pod psedv. INE v zdomskih zbornikih in listih. Pomembna je njegova razprava Zelena veja, v kateri je opisal nastanek in razvoj slov. šol. tečajev v Velikem Buenos Airesu in navedel imena učiteljev in otrok po posameznih okrožjih (KolSS 1957). Napisal je tudi več iger za otroške nastope.

Prim.: KolSS 1957, 173 s sl.; J. Krošelj, † M. M., KolSS 1968, 295–96 s sl.

Jem.