Primorski slovenski biografski leksikon

Merkù Pavle, skladatelj in slavist, r. 12. jul. 1927 v Trstu, kjer živi. Oče Josip (gl. čl.), mati Katarina Bortolotti, učiteljica. V Trstu obiskoval osn. š. E. de Amicis (1933–38) in klas. gimn. in lic. F. Petrarca (1938–45), maturiral na slov. klas. lic. v Gor. (1945–46), študiral slavistiko na U v Lj. (1946–50) in diplomiral z nalogo: Metrična analiza Gregorčičevih Poezij 1882. Dosegel doktorat na Filoz. fak. U v Rimu (1960) z disertacijo: Uveljavitev ekspresionističnih prvin v slovenski poeziji 1913–1923. Poučeval je slov. na Klas. gimn. v Lj. (1950–51), vodil slov. Industrijski tečaj v Dolini (1951–52), poučeval književne predmete na slov. Klas. liceju (1952–63) in na slov. Trg. tehn. zavodu v Trstu (1963–65). Od 1953 sodeloval kot stalni glasb. kritik, glasb. konzulent in programist pri RAITrstA, vstopil tu v službo 1965, vodil glasb. sporede do 1976, nato jutranji programski pas do 1979, odtlej pa šolske oddaje; v letih 1965–74 snemal po vseh krajih, kjer živi slov. manjšina v It., pesmi in povedke ustnega izročila ter skrbel za etnomuzikološke in etnografske oddaje; skupek tako nabranega gradiva objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (Trst 1976). Vzporedno s šolanjem se je učil violine najprej pri očetu (1931–38), potem pri Cesareju Barisonu (1938–43), se do konca vojske učil drugih glasb. predmetov kot samouk, po vojski harmonije in kompozicije pri I. Grbcu (PSBL I, 475–76), nato kontrapunkta, kompozicije in orkestracije pri Vitu Leviju do sredine petdesetih let. Začel komponirati 1944, objavljati skladbe 1950, najprej v samozaložbi v Lj. ter v SGR, nato pri založbah DSS v Lj., Suvini-Zerboni in Sonzogno v Milanu, Gerig v Kölnu, Pro Musica Studium v Rimu in drugje. Njegove skladbe so izvajali od konca štiridesetih let v Trstu in Lj., pozneje po vsej Evropi in v obeh Amerikah. Od 1952 se je začel oglašati v slov. in it. revijalnem in dnevnem tisku z glasb. kritiko in ocenami, poljudnimi spisi o glasbi, splošnimi kult. članki, občasnimi posegi na književno področje, od sedemdesetih let v specializiranih publikacijah s prispevki in razpravami, ki segajo od književne zgod. do dialektologije, toponomastike, antroponimije, zgod. slov. jezika in muzikologije. »Vsa ta raznovrstna dejavnost pa je na različne načine prepletena z njegovim skladateljskim snovanjem. Obsežen opus orkestralnih, koncertantnih, vokalno-instrumentalnih in komornih del ter zborovskih skladb dopolnjuje opera Kačji pastir na besedilo Svetlane Makarovič. V formalnem pogledu pretehtana glasbena govorica odklanja zunanji blišč, ekspresionistični izraz je sad miselnega poglabljanja v eksistencialna vprašanja človekovega bivanja in minevanja« (M. Studen). Slavistično zanimanje je uprto predvsem v raziskovanje terskega narečja ter v vrednotenje najširšega kult. bogastva – ljudskega in umetnega – slov. manjšine v It., od odkrivanja in proučevanja še neobjavljenih virov iz preteklosti do sodobnega izpričevanja ustnega izročila in umetne ustvarjalnosti narečnih pesnikov, ki jih je predstavljal slov. in it. javnosti (Renato Quaglia, Pietro Negro). Od začetka sedemdesetih let je sodelavec Inštituta za glotologijo padovanske U za tersko izrazoslovje pri ASLEF (Atlante storico linguistico etnografico friulano), Inštituta za slov. narodopisje pri SAZU, od 1976 član umetniškega vodstva mednarodnega natečaja za zborovsko petje C. A. Seghizzi v Gor. Poleg opere Kačji pastir (19. nov. 1976, Teatro com. G. Verdi v Trstu) je napisal koncerte za klarinet, za violino (nagrada Prešernovega sklada 1971), za trobento, orkestrski Concertino, rapsodijo za godala Ah sijaj, sijaj, sonce po ljudskih motivih in druge orkestrske skladbe; kantate Von der Kindermösderin Marie Farrar za bariton, mešani zbor, dva klavirja in tolkala na besedilo B. Brechta; Ex Alchuini carminibus za rog in zbor po naročilu Zagrebškega bienala 1963; Eno besedo za recitanta, moški zbor in ork. na Kosovelovo pesem za otvoritev trž. Kulturnega doma 1964; Tri majhne kantate na stihe S. Kosovela za zbor in nekaj glasbil; največ pozornosti je posvetil komorni glasbi, tako za instrumentalne skupine – Quartetto N. 2, Epistola a Giampaolo de Ferra za violončelo in 5 izvajalcev ter številne skladbe za pihalne zasedbe – kot za solistična glasbila in klavir in spet za človeški glas ter instrumentalno spremljavo: poleg slov. besedil (Kadar gre romar, trije Kosovelovi soneti za bariton in godalni ork.; Divertimento za tenor in kom. ork. na stihe M. Kravosa; Vojskin čas za alt in pet glasbil na pesmi S. Makarovič), nem. in lat. je segel še po narečna besedila (Divertimento II, pet pesmi iz Benečije za tenor in kom. ork., več ljudskih pesmi za glas in klavir ipd.), po it. poezijo (Qui o altrove, tri pesmi C. Betocchija za bariton in god. kvartet; Canto dell'erba secca C. Betocchija za vokalni kvartet in dva klavirja) in furlanske verze (Tiare, tri pesmi za bariton, saksofon in 11 pihal na stihe L. Morandinija). Številni so samospevi (S. Kosovel, K. Širok, I. Gruden, V. Beličič, F. Prešeren, S. Makarovič idr.), zborovske pesmi (S. Kosovel, Psalm XCVI, F. Prešeren, M. Kravos, Sapfo, I. Žerjal, C. Betocchi, S. Makarovič, L. Zanier, A. Bressan, S. Paletti) in zborovske priredbe ljudskih pesmi, posebno beneških, rezijanskih in iz Kanalske doline. Otroškemu zboru je poleg drugih posvetil zbirko Otroške pesmi Slovencev v Italiji za šoloobvezne otroke na pobudo pedagoških izdaj rimskega Pro Musica Studium (1984). Med letoma 1958 in 1979 je napisal glasb. spremljavo za 12 gledaliških predstav. Za DSS je uredil dve zbirki Samospevov I. Grbca (1969) in Tri glasbene misli za violino in klavir Joška Jakončiča (1970) (PSBL I, 565). Prispevek muzikologiji se omejuje na Aspetti della critica verdiana presso gli sloveni fino al 1918 (Atti del primo congresso internazionale di studi verdiani, 1966, Parma 1969); Joško Jakončič, slov. skladatelj (Sd 1970); Identiteta in otroštvo Marija Kogoja (Muzikološki zbornik XII, Lj. 1976) in Lik in delo Ivana Grbca s seznamom njegovih skladb in člankov (Skedenj nekdaj in danes, Trst 1980). Med poljudnimi in priložnostnimi spisi o glasbi preraščajo trenutno motivacijo komentarji k opernim predstavam in simfoničnim koncertom v gledališču Verdi v Trstu (1967–1979); Marijan Lipovšek, ob jubileju (Sd 1970); Slov. glasba od potrošnega blaga do kulturne dobrine (Zaliv 1970); Incontro con Luigi Dallapiccola (Inizi 1974). Med številnimi etnomuzikološkimi in etnografskimi deli zavzemajo vidnejšo težo uvodna študija Grbčeva zbirka ljudskih pesmi in ureditev zbirke I. Grbec, Ljudske pesmi (Trst 1971); Zborovske priredbe ljudskih pesmi slov. etnične manjšine v It. (Gorizia 1976, v slov. prevodu NRazgl 8. apr. 1977); Rokopisne ljudske pesmi iz arhiva Marenzijevih (Traditiones 4, Lj. 1975, in 7–9, Lj. 1982); Punti d'incontro tra canto popolare friulano e canto popolare sloveno (Atti del primo convegno internazionale su II canto popolare in Friuli, Feletto Umberto 1979); La polifonia primitiva nel canto popolare religioso in Val Resia (Congresso internazionale Le polifonie primitive in Friuli e in Europa, Čedad 1980, akti v tisku); Az olaszországi szlovén néphagyományok áttekintése (A II. Békéscsabai nemzetközi néprajzi nemzetiségkutató konferencia elöadásai, Budapest - Békéscsaba 1981); Il violino e il basso nella musica a danza in Val Resia (Colloqui di musica mediterranea, Sassari 1980, akti v tisku). Med kult. in književnimi spisi Dal pensiero un nuovo linguaggio (Sipario 1977/4); Biti narod (Sd 1978); Kultura (PDk 13. mar. 1977); Presentazione v S. Kosovel, Poesie e integrali (Trst 1972); Trieste fra le culture italiana e slovena (predavanje pri Società Dante Alighieri v Trstu, Trst 17. mar. 1977, neobjavljeno); Občutljivo izpričevanje slovenstva (Glasnik SM 1981/82). Priče o Benečiji in Reziji ter njuni kulturi gredo od ocen in poročil mimo prevoda iz furlanščine Izlet v Landarsko jamo G. G. Portisa (PiČ 1971) do Iz beneškega dnevnika (Zaliv 1970, TKol 1971 in 1974); Pajčevina in kruh (2000 1979); Slov. pesniški glas izpod Sarta (Sd 1980); Primus liber mortuorum Luseverae (2000 1981 in 1983). Dialektološko in imenoslovsko delo je raztreseno v desetinah člankov, paberkov, polemik in se zgošča v Staro in novo gradivo za terska krajevna imena (JiS 1970–71); O jeziku obeh pisem Marie Isabelle Marenzi (Zaliv 1971); Beseda o jeziku »Našega božicja« in Slovarček (Naš božič, Trst 1972); Tersko narečje (Trst 1972); 11 dialetto della Val Torre (Benečanski kulturni dnevi 1973); Slov. rokopisi Beneške Slovenije v preteklih stoletjih (Benečanski kulturni dnevi 1974); Narečne pridige Petra Podreka in Slovarček (Letopis za leto 1971, NŠKT 1972); Slov. plemiška pisma družin Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja (Trst 1980); Pisma Unejcem (NRazgl 1981); Relitti veteroslavi e arcaismi sloveni nel dialetto del Torre (Mednarodna konferenca ob petdesetletnici smrti J. Baudouina de Courtenaya, Ravanca 1979, akti niso tiskani); O slovenskem terskem narečju (SR 1980); Analisi di un dialetto come punto di partenza per proposte didattiche, culturali e letterarie (Trst 1980; v slov. prevodu NRazgl 1981); Problemi di onomastica regionale: i cognomi in Val Resia (Metodi e ricerche II/l, S. Daniele del Friuli 1981); Onomastični problemi na slov.-romanski meji (4. Jugoslovanska onomastična konferenca, Zbornik referatov, Lj. 1981); Slov. priimki na zahodni meji (Trst 1982); II dialetto del Torre e i versi di Uidji Skurjan (Pietro Negro) (La Battana, Fiume 1982); Precisazioni toponomastiche (v Ambiente storico e vita di popolo nel territorio del Torre, Udine 1982); Slovenščina v Trstu od srednjeveških listin do plemiških pisem (Glasnik SM 1982); Zasebna slovenščina v 11. stoletju (SR 1982); Onomastica slovena in un quaderno cividalese del '400 (v Quaderni cividalesi 10, Civi-dale 1982); Precisazioni topon. II, Ud. 1983, Prehod -l > -u v tržaški slovenščini (SR 1983); Slov. srednjeveška antroponimija ob romanski meji (prav tam); Poslušam (ZTT, Trst 1983, v zbirki Eseji, 6). V knjigi sta dva izčrpna eseja o glasbi in jeziku, vmes je Biografski intermezzo. Delo je vzbudilo zaradi osebnih pogledov in deloma polemične note živahen odmev (prim. J. Pirjevec, Esej P. Merkuja »Poslušam«, PDk 4. jan. 1984). Glasbene recenzije in spisi o glasbi (Sd 1955–77), glasb. kritika (Razgl 1952, Sidro, NRazgl 1955–63, Delo Lj. 1962 64, Telegram Zgb 1963, Trieste 1963–64, NL 1954–55 s psevd. Alojz Kumer, PDk 1953–80, RAITrstA 1953–65. Celotna bibliografija je v arhivu PSBL.

Prim.: D. C(vetk)o, M. P., v ME 1958, II, 185 s sl.; L Petrič, P. M., Concertino za mali orkestar, Zvuk 1960, 157–61 s sl.; (B. Loparnik), M.P., v: La Musica, dizionario, UTET Torino 1971,II, 305 in ES III, 50; A. Rijavec, Twentieth Century Slovene Composers, Lj. 1979, 57–58; (C. Milic), La Libellula di Mercù, Il Meridiano di Trieste, 11.–18. mar. 1976, 8 s sl.; M. Košuta, Kačji pastir, Dan, apr. 1976, 10–12 s sl.; B. Bidussi, La Libellula, v programu trž. obč. gled.G. Verdi za operno sezono 1976–77 »La manna – La Libellula« s sl.; G. Gori, Merkù: due ali di poesia, Sipario, jan. 1977, 45 s sl.; Trn (= Z. Tavčar), Let Kačjega pastirja, M(Trst) 1977, 7–8 s sl.; P. Derossi, Jugoslavia, v: Storia dell'opera,UTET Torino 1977, II, 2, 391; A. Rijavec, Slov. glasb. dela, Lj. 1979, 178–87 s sl.; J. Sivec, Dvestolet slov. opere, Lj. 1981, 56–57; M. Studen, P. M., v programu koncerta Mladinskega pevskega zbora trž. GlasbM v Lj. 15. jan. 1983.

Jem.

Jevnikar, Martin: Merkù, Pavle (1927–2014). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923750/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine