Primorski slovenski biografski leksikon

Medved Andrej, pesnik, prevajalec, publicist, filozof in umetnostni zgodovinar, r. 3. febr. 1947 v Lj., živi v Kopru. Oče Dušan, inž. arhitekt, mati Marija Milka Bahovec, inž. arhitekt. Osn. š. (1954–62) in gimn. (1962–66) je obiskoval v Lj. Po maturi 1966 se je vpisal na odd. za filoz., umetn. zgod. in primerjalno knjiž. Filoz. fak. v Lj. Diplomiral je 1975 z delom Vprašanje o tehniki, delu in moči. Postdiiplomski študij je nadaljeval na Dunaju (tema: Poezija in tehnika) 1972 in v Rimu (tema: Novo slikarstvo v Evropi) 1982–83. Od 1977 je kustos in umet. vodja Obalnih galerij v Piranu. Že 1968 je kot študent prevzeti urad. študentskega časopisa Tribuna (1968–71) in revije Problemi (1968–73) kot glavni ur., kot odgovorni ur. pa revije Le Livre slovène (1972–75). Piše simbolno senzualno liriko, prevaja, objavlja liter., filoz. in umetn. esejistiko in publicistiko. Poezijo, eseje in razprave o filoz., liter. estetiki in teoriji je od 1968 objavljal v Tribuni, Problemih, Sd, Dialogih, Novi reviji, NRazgl, v zgb. Pitanjih, novosadskih Poljih, bgd. Delu, sarajevskem Pregledu, osiješki Reviji, npr. Vprašljivost kriterijev novodobne literarne teorije (Problemi št. 69–70, 1968); Samozanikanje tragedije v Stoppardovi drami R in G sta mrtva (GL SNG, 1968); Ideološki princip resnice v literarni teoriji kot znanosti (Problemi 77, 1969; v prevodu v reviji Pregled, Sarajevo 1969); Reinterpretacija (Pirjevčevih) Hlapcev (Problemi 78–79, 1969); Poezija kot igra I, II, III (NRazgl 1970, št. 1, 2, 3; prevod v reviji Polja, 1970); O izstopu evropskega literarnega diskurza iz epohe tragične umetnosti (Problemi 1970, 86); Bit in/kot igra (Tribuna 17, 1970; prevod v reviji Delo, Bgd 1970); Beseda o koncu umetnosti (Tribuna, 1970; prevedeno v reviji Pitanja, Zgb 1970); K vprašanju novodobne umetnosti v času tehnike (Tribuna 1970; prevedeno v Reviji, Osijtìk 1973); Kulturna industrija, masovna kultura – teze (Problemi 1970; prevedeno v reviji Vidiki, Split 1971); Vprašljivost znanstvenega raziskovanja umetnosti (Problemi 1971, 97; prevedeno v reviji Pitanja, Zgb 1972); Ples krutosti in telesa (NRazgl 1978, št. 2); Vprašanje o delu, tehniki in moči I, II, III (NRazgl 1978, št. 9, 10, 12); Poezija in njena »zgodovinskost« (NRazgl 1981, št. 25). Pesniške zbirke: Toujours de nouveau (Vedno znova), 1966; Po poti vrnitve, po poti bega, 1969; Sled, 1971; Ogenj, ogenj pada, 1974; V bič, 1978; pred izidom je knjiga pesmi Telo losa. Prevaja iz nem. in franc. predvsem poezijo, filoz. in liter. študije (M. Heidegger, K. Axelos, E. Fink, H. G. Gadamer, R. Barthes, H. Marcuse, A. Schmidt, U. Eco, M. Horkheimer), prevedel je tudi: Hans Arp, Dada pesmi, DZS, 1976; pred izidom so prevodi Pier Paola Pasolinija, Antonia Artuda, Georgesa Batailla. O sodobni in ekspresionistični nem. poeziji je pripravljal oddaje za lj. Radio. Likovne eseje in razprave od 1977 objavlja v Sintezi, NRazgl, bgd. Umetnosti, zgb. Životu umjetnosti in Oku, it. in angl. izdaji revije Elashart. Med prvimi pri nas je pričel slediti problematiki novega slik. in kiparstva, utemeljevati pojav transavantgarde oz. »nove podobe« v svetu in doma. Omenimo le nekatere razprave: Leče in zrcala (Sinteza 43–44, 1979); Nova podoba (prvi komentarfji) (NRzgl 1981, št. 21 in 23); Podobe novega slov. slik. (Život umjetnosti, 1982); Fresh Painting in Yugoslavia (Elashart 1983, N. 112); Tudi podobe novega kiparstva (Sinteza 1983, 61, 62, 63, 64); Transavantgarde International (zbornik razprav, Politi Editori 1983); Podobe novega slik. (Pittura fresca, edicija Artes 1984). Kot kustos Obalnih galerij je pripravil številne razstave slov., jsl. in tujih likovnikov, med njimi: Podobe – Immagini (novo jsl. in it. slik.), 1981; Vračanje k risbi, vračanje k figuri, 1981; Podobe jsl. slik., 1982; Evropska in ameriška nova risba, 1983; Pittura fresca (Immagini della transavanguardia jugoslava), 1984; sodeluje pri razstavah jsl. skulpture (1983) in risbe (1984), pripravil je izbor jsl. slik. na Trigonu, Graz 1983; Leta 1983 je pripravil pregledno razst. Metke Krašovec, 1984 pa retrospektivno razst. Zvesta Apollonia. Za ŠKUC v Lj. je 1979 in 1980 pripravil več predavanj: Pisma o estetiki (P. P. Pasolini in vprašanje politične poezije; Artaud Mômo, shizo-jezus I in II; A. D. M. de Sade in vprašanje teorije romana; E. Henry in I. Ducasse, politični in literarni anarhizem; G. Bataille, telo, pisava, zlo; L. Buñuel, Ta mračni, ta skrivnostni predmet želje), v Cankarjevem domu v Lj. 1983 pa predavanje Umetnost na koncu tisočletja (Podobe novega slik).

Prim.: Taras Kermauner, Onomatopoetične variacije, Problemi 1972, št. 118–119–120, str. 71–76; Jože Pogačnik, ZSS VIII, Eksistencializem in strukturalizem. Zal. Obzorja 1972, 50, 92, 128; Taras Kermauner, O sedmorici pesnikov, Problemi 1975, 1–2, str. 79–88; Isti, Menuet municijom, eseji o savremenoj slovenačkoj književnosti, Veselin Masleša, Sarajevo 1976, 42–62; Denis Poniž, Med eksperimentom in neotradicionalizmom, Problemi 1979, 190–91; Taras Kermauner, Komentirani kolaž slov. hipermodernističnega govora, Problemi 1979, 190–91; F. Pibernik, Med modernizmom in avantgardo, Lj. 1981; Slovenska književnost (Leksikoni Cankarjeve založbe), Lj. 1982, 222.

Nsn.

Silič-Nemec, Nelida: Medved, Andrej (1947–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923650/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. november 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine