Primorski slovenski biografski leksikon

Majnik Marija, učit., sodelavka v ileg. protifaš. org. TIGR, r. 1. apr. 1909 v Volčah. Oče Anton, mati Ana Fon. Osn. š. v Volčah, učiteljišče v Tolm., mat. v Vidmu. Sodelovala v pev. in tambur. zboru, v dram. odseku PD Volče, v ileg. dij. društvu Jadran Tolm., po ukinitvi slov. š. razdeljevala Prve korake, tajno poučevala otroke slov. branja, po faš. prepovedi slov. PD razdeljevala knjige, ileg. protifaš. tisk, bila tajni kurir za Gor. in Trst, nosila slov. knjige v Benečijo, sešila slov. zastavo, ki sta jo ponoči med nevihto 28. okt. 1928 izobesila brat Toni in Fr. Fortunat na Tolm. Gradu (Kozlov rob). M. je zbirala podatke o faš. nasiljih in aretacijah Slov. in druge, jih izročala in skrbela za hrano oboroženim fantom, ki so iz Jsle nosili slov. literaturo in ileg. tisk na Prim. M. faš. oblasti niso dodelile uč. mesta, le občasno je nadomeščala it. uč. na dopustu. Ko je brat Toni pobegnil pred aretacijo v Jslo, ji je bila v naglici odvzeta suplenca v Trenti. Po mnogih odbitih prošnjah ji je gor. kvestura po dveh letih izdala potni list za Jslo pod težkim pogojem: morala je na gor. kvesturi podpisati izjavo, da se nikoli več ne vrne v It. Po letu čakanja pri bratu T. v Žvirčah, kjer so se sestajali voditelji narodne protifaš. org. TIGR, je v letih 1933–40 poučevala v raznih krajih na Štajer. Ob napadu na Jslo so jo nacisti zaprli na gradu Borlu, jo oropali vsega imetja in pregnali na Hrvaško. Skrivaj se je vrnila brez sredstev v Lj., se povezala z OF. Po naročilu uč. Danice Kiferle iz Ribnice (u. v Bergen-Belsen 8. maja 1945) se je sestala z bratom Tonijem pri Ribniški četi na Vel. gori. Tu ji je brat dal navodila, kako naj organizira reševanje težko ranjenega v bolnišnici zastraženega Ferda Kravanja. M. je bila pri dr. Marušiču v Lj., ki ji je dal 2.000 lir, obljubil, da dobi sobo in nekoga za pomoč. Usmiljenka Milena se je prej, nato pa njena sestra uč. Kiferle in M. dogovorili z usmiljenko Jedert, ki je angažirala dr. Derganca za reševanje. M. je z ilegal. Fabjanom Gregorjem nabavila za 2.000 lir obleko, klobuk, čevlje, oddala Jedert, po kateri je bila M. v stiku s Kravanjem, ki se je štiri mes. zdravil, med tem je bil Marušič interniran. M. je preskrbela taksista Balanta zvečer 6. okt., Derganc je vodil Krav. po stopnicah, od vhoda do avta pa Ing. Štucin, M. je iz bližine sledila poteku reševanja Kravanje, ki ga je obiskala nov. 1941 v Josefinium, nato ga jan. 1942 srečala v Lj., ga vodila v Moste k beguncem v šolo, da se izogne »rastrellamentu«, toda tu je bila prejšnjo in to noč preiskava. It. so odpeljali M., več moških, Kravanjo, ki so ga, razen treh, izpustili, M. je bila 7. mes. zaprta. M. je preoblečena v starko 9. nov. 1942 prisostvovala procesu obtoženih reševalcev Kravanje, ki so se nanjo izgovarjali, a ne imenovali, in je slišala sodnikove besede: »Chi sarà stata quella donna misteriosa!« M. je v Lj. kot ilegalka sodelovala v NOB, po padcu faš. It. se je pridružila NOV na Dolenj., v začetku 1944 jo je SNOS poslal na Prim., kjer je kot šol. nadz. organizirala slov. šole najprej na območju sev. prim. okrož., nato na območju juž. prim. okrož. M. po vojni refer. za šolstvo za trž. okrož., nato do 1955 refer. za prosveto pri SPZ v Trstu, od 1955 do 1964 refer. za šol. občine Koper. Po upok. 1964 vodila Občin. zvezo prijat. mlad. in sodelovala v druž. polit. organizacijah v Kopru.

Prim.: T. Rutar, TolmZb 1975; oseb. pripoved.

Rut

Rutar, Tone: Majnik, Marija (1909–1997). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922670/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. december 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine