Primorski slovenski biografski leksikon

Majer Boris, filozof, družbenopolitični delavec, r. 15. febr. 1919 na Colu (obč. Ajdovščina), živi v Lj. Oče Valerijan, poštni uradnik, mati Ana Rovan. Maturo je opravil na Poljanski gimn. v Lj., prav tam na U študiral slavistiko s slov. jezikom kot glavnim predmetom. Po okupaciji It. se je vključil v delo OF. Konec jun. 1942 je bil odpeljan v taborišče Gonars, nato v Treviso. Po povratku domov je nadaljeval polit. delo kot sekretar rajon, komit. SKOJ Moste v Lj., febr. 1944 je odšel v partizane. Po osvoboditvi je bil ur. pri Cankarjevi založbi v Lj. za marksistično in filoz. literaturo; takrat je tudi prevajal, npr.: Lenin, Nova ekonomska polit. in social. graditev, Lj. 1947; Marx, Razredni boji v Franciji, Lj. 1950. Med 1952–59 je na klas. in Poljanski gimn. ter na učit. v Lj. deloval kot prof. filoz. 1959 je postal honor. strok. sodel. na Fil. fak. U v Lj. za metodiko filoz. predmetov, 1960 pa višji predavatelj za predmet dialektični materializem; z manjšimi presledki je bil do 1970 predstojnik odd. za filoz. Fil. fak. Leta 1968 je branil doktorsko disertacijo Med znanostjo in filozofijo (še isto leto je bila objavljena v knjigi, za knjigo je 1969 prejel nagrado Sklada B. Kidriča). Okt. 1968 je bil izvoljen za izred. prof., dec. 1972 pa za rednega prof. Fil. fak. SAZU ga je 1975 izvolila za dopisnega, 24. apr. 1981 pa je postal njen redni član. Poleg obvez na U je M. opravljal vrsto drugih nalog. 1958 je bil izvoljen za preds. filoz. in sociološkega društva LRS, 1959 je postal član uprave Sociološkega inštituta v Lj., v okviru katerega je vodil odd. za filoz., opravljal zanj raziskovalne naloge in bil 1965 izvoljen za preds. njegovega sveta. 1960 in 1964 izvoljen za člana znan. sveta Inšt. za družbene vede v Bgdu. 1972 je bil imenovan za predstojnika Marksističnega centra pri CK ZKS in je to funkcijo od 1. avg. 1973 opravljal profesionalno ter bil na Fil. fak. pogodbeni redni prof. Od ustanovitve dalje je bil član ur. revije TiP (1964) in Anthropos (1969). Udeležil se je različnih simpozijev in posvetovanj, npr. Lj. 1963, Vrnjačka Banja 1964, Bgd 1975, Kumrovec 1977, Titograd 1978, Lj. 1979, 1980, Bohinj 1980, Škofja Loka 1980. Bil je član komisije za filoz. vede pri Prešernovem skladu ter član komisije za š. učbenike pri repub. svetu za š., deloval je pri upravnem odb. Sklada B. Kidriča, v upravnem odb. Enciklopedije Jsl. za Slov. itd. Visoke funkcije je imel tudi kot družbenopolit. delavec. Bil je član univ. komiteja ZKS U v Lj., na 8. kongresu ZKJ (1964) je bil izvoljen za člana CK ZKJ (ponovno član od 1976), na 7. kongresu ZKS (1974) je bil izvoljen za člana CK in za člana predsedstva CK ZKS. Isti funkciji je ohranil tudi po 8. kongresu ZKS (1978). Pri CK ZKS je vodil komisijo za idejna vprašanja v kulturi ter komisijo za idejno delo, znanost in kulturo, vzgojo in izobraževanje. Podobne naloge je v zvezi z znanostjo, vzgojo in izobraževanjem opravljal tudi pri RK SZDL, bil je član sveta Jsl. centra za teorijo in prakso samoupravljanja v Lj. in pri SAZU vodil in organiziral Inštitut za marksistične študije, čeravno se je M. spočetka svojega znan. in predavateljskega dela posvečal predvsem dialektičnemu materializmu, pa je kasneje preučeval tudi druge idejne tokove. Njegovo poglavitno delo Med znanostjo in metafiziko, ki nosi v objavi podnaslov Razvoj koncepcij predmeta in funkcije filozofije v postheglovski meščanski filozofiji, je soočanje pozitivizma in eksistencializma z marksizmom. Poleg številnih razprav in člankov (TiP, Anthropos) se tako M. raziskovalno zanimanje kaže tudi v knjigi Strukturalizem (poizkus filozofske kritike) (Lj. 1971, 19782; srb. izdaja Bgd 1976); v knjigi se je kot marksist lotil obravnave strukturalizma. Samostojno je izdal še učbenika Osnove dialektičnega materializma (Lj. 1975) in Dialektični materializem (Lj. 1976) ter Pomen in smisel Marxovega pojmovanja materializma (RSAZU 1977; srb. izdaja Bgd 1977). Njegove razprave in članke je mogoče porazdeliti na dve osnovni skupini. V prvo zvrstimo objave, posvečene filoz. vprašanjem, predvsem marksizmu, v drugo pa polit. razprave, v katerih se je soočal z jsl. stvarnostjo (npr. vloga ZK v jsl. samoupravnem sistemu, označevanje birokratizma, marksizem v sodobni slov. kulturi, socialna diferenciacija, samoupravljanje v kulturi itd.). Kot družbeno-polit. delavec se je udeleževal kongresov jsl. in slov. komunistov in na njih nastopal z referati in diskusijo, aktivno tudi drugih javnih manifestacij polit. in kult. naravnanosti. M-evo znanstveno delo kažejo besede obrazložitve ob izvolitvi za dopisnega člana SAZU: »Majerjeva teoretična dela izpričujejo celovito znanstveno metodologijo zgod. filozofije. V njih je zlasti pomembno sorazmerje med temeljito analizo posameznih filoz. tokov in njihove notranje miselne strukture in pa analizo njihovega zgod. družbenega substrata, njihovega mesta in pomena v družbenem življenju dane dobe, sorazmerja med točnim prikazom in kritiko posameznih filoz. nazorov. Majer je opozoril na marsikatere, doslej manj znane notranje strukture in zakonitosti sodobnih filoz. sistemov, zlasti kar zadeva razmerje med izhodiščnimi pojmi, implicitnimi družbenimi stališči in nasploh družbene opredeljenosti posameznih filoz. smeri.«

Prim.: ULjBB II, 68–69; III/1, 35–36; LSAZU 26/1975, 54–59; 32/1981, 85–86; Komunist 11. okt. 1968, št. 42; TiP 5/1969, 685–89; NRazgl 27. okt. 1972, št. 20, 554.

B. Mar.

Marušič, Branko: Majer, Boris (1919–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922630/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. september 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine