Primorski slovenski biografski leksikon

Lavrenčič Just, organist in pevovodja, r. 25. okt. 1908 na Katinari pri Trstu, kjer živi. Oče Andrej, delavec, mati Antonija Lavrenčič, gospodinja; imela sta sedem otrok, dva sta umrla v rani mladosti. Osn. š. je začel 1914 na Katinari, 1918 je odšel s skupino otrok iz revnih in številnih družin v Slavonijo (Hrv.), kjer je pri hrv. – nem. družini delal, hodil v šolo in precej stradal. V enem šol. letu se je dobro naučil hrv. in nem., ki jo je sicer poznal že iz prejšnjega šolanja. Na Katinari je nato dokončal osn. š. in triletni nadaljevalni tečaj. 1924 se je vpisal v Ciril-Metodovo š. pri Sv. Jakobu (Trst) in opravil 2. in 3. razr. meščanske š., drž. izpit pa je napravil 1925 v Postojni. Dovršil je še dveletno trgov. š., kjer je študiral tudi franc. Po končani šoli je privatno nadaljeval študij franc. za izpopolnitev nem. pa se je vpisal v Berlitz school; tako ta dva jezika in hrv. popolnoma obvlada. Veliko je bral, posebno zgod. dela in evrop. klasike, zlasti ruske in franc, (v izvirniku). – Za glasbo se je zanimal že zgodaj, resneje od 1925, ko se je vpisal v tečaj za pevovodje, ki ga je ustanovila takratna Prosveta v Trstu in je trajal tri leta. Obsegal je poučevanje klavirja, teorijo, harmonijo in kontrapunkt. Izpit iz harmonije je opravil na konservatoriju Tartini 30. jun. 1932 in dosegel najvišjo oceno (v komisiji je bil tudi trž. glasbenik Illersberg). 1934 so ustanovili pri sv. Antonu Novem šolo za organiste Sv. Cecilija in vpisal se je tudi L. Glavni predmet je bil koral-gregorijansko petje, ostala predmeta pa teorija in liturgija. Za izpit iz orgel je bil potreben tudi izpit iz harmonija; kupil si ga je in ga potem več desetletij uporabljal za pev. vaje. Za usposobljenostni izpit jun. 1934 je naštudiral z domačim cerk. pev. zborom tri gregorijanske pesmi, »ilegalno« pa dodal še Vodopivčevo Gledam jo in dva odstavka Mavove latin. maše. Izpit je tudi tokrat opravil z najvišjo oceno in s posebno pohvalo za igranje na harmonij. – Orglati je začel 1927 v domači cerkvi na Katinari in nadaljuje še zdaj. Do pred nekaj leti je igral pri treh mašah (dveh slov. in eni it.) in pri popoldanskih večernicah. Za zbor je dolga leta ročno pisal partiture za vsakega pevca posebej in pesmi po potrebi tudi prirejal in harmoniziral. Bil je tudi pritrkovalec, sam je pritrkoval na tri zvonove, na večjega z nogo, ostala dva z rokama; njegov oče je bil namreč tudi cerkovnik. – 1936 se je poročil s Kristino Batič iz Lonjerja. Imela sta pet otrok (eden je umrl). Žena in otroci so sodelovali v domačem društvu pri prosv. delu in bili cerkv. pevci od otroških let, žena je pela na koru do smrti (1987). – Med vojno je nosil v Trstu nabrani denar za part. v Brkine. 1944 so ga Nemci odpeljali najprej v koronejske zapore, nato v Istro v Višnjan, kjer je ostal šest mesecev in so ga zaradi znanja nem. uporabljali kot tolmača, prevajalca. Nato so ga poslali v Trst in je moral delati pri organizaciji TODT. – Še med vojno je 1944 ustanovil na Katinari otroški zborček, ki je nastopal v cerkvi in tudi na slov. trž. radiu. Po vojni je istočasno vodil zbore v Rovtah (3 leta), Ricmanjah (2 leti), Rocolu (leto in pol) in pev. zbor društva Lonjer-Katinara (15 let). Večkrat je kandidiral na listi SSk in prejel tudi njeno odličje. – V nedeljo, 10. maja 1992, je dobil med slovensko mašo na Katinari visoko papeževo odlikovanje: »Justu Lavrenčiču, ki je 65 let s svojo orgelsko umetnostjo lepšal cerkveno liturgijo pri sv. Trojici na Katinari, apostolski blagoslov. «

Prim.: Podatki hčere Mire, por. Štoka; poročilo o podelitvi papeževega odlikovanja in slika podelitve v PDk 13. maja 1992; 65 let organist, KatG 14. maja 1992.

Jem.

Jevnikar, Martin: Lavrenčič, Just (1908–1998). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922300/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine