Primorski slovenski biografski leksikon

Lukeš Jožko, gled. in radijski igralec, avtor rad. in gled. del, dramatizator, prevajalec, režiser, gled. pedagog, r. 27. okt. 1920 v Mrbu. Oče Franjo, uradnik, glasbenik, mati Helena Rojnik, trgovka. Osn. š. (do 1931) in 4 razr. realne gimn. in 4 leta trg. akad. je opravil v Mrbu. 1938–40 obiskuje dram. š. Vl. Skrbinška in J. Koviča, 1941–42 igral. tečaj po metodi Freudenreicha Stanislavskega in 1945 tečaj Fr. Žižka. Igral je v Mrbu, v Sarajevu, od sept. 1945 je član SSG v Trstu. Gled. delovanje je začel v Ljudskem, nadaljeval v Avantgardističnem odru in pri mrb. Narodnem gled. Večidel življenja je posvetil trž. gled. Odigral je nad 300 zahtevnih karakternih vlog, med katerimi: Župnik (Cankar, Hlapci), p. Gregor (Kreft, Celjski grofje), Maks in župnik (Cankar, Kralj na Betajnovi), Prešeren (Kreft, Po brezkončni poti), Džovanin (Goldoni-Rupel, Primorske zdrahe), Matiček, Linhart (Kreft, Krajnski komedijanti), Jeremija (Benedetič, Ne vedno kakor lastovke – Sterijina nagrada), dr. Minski (Kozak, Dialogi), Gabrijel (Kozak, Kongres), Kleant (Molière, Skopuh), Corvino (Jonson, Volpone), Barranco (Pirandello, Saj ni res – nagrada Prešernovega sklada), Belcredi (Pirandello, Henrik IV.), Charlie (Miller, Smrt trgovskega potnika – prvomajska nagrada ZDUS), brat Bartolomej (Silone, Prigode ubogega kristjana), Podkoljosin (Gogolj, Revizor), Čebutikin (Čehov, Tri sestre), Trigorin (Čehov, Utva), Marmeladov (Dostojevski, Zločin in kazen), Mitrič (Tolstoj, Moč teme), Luka (Gorki, Na dnu), striček Blagoje (Nušić, Dr. – prvomajska nagrada ZDUS); Jurij Maček (Tavčar, Pekel je vendar pekel – nagrada na Sterijinem pozorju 1959), Davorin (Sket, Miklova Zala). V TV igrah in nadaljevankah je izoblikoval nekaj vidnih vlog: oče (Krmpotić, Kako zelo bežijo leta, dragi), Matjaževec (Jenko-Vurnik, Jeprški učitelj), Barranco (Pirandello, Saj ni zares), Brauer (Svevo, Potegavščine), Ferondo v zgodbi O opatu in duši v vicah in Oče Rustico v Spovedi g. Ciappelletta (Boccaccio, Dekameron) itn. V rad. igrah RAITrstA je odigral med drugimi vloge: Blepiros (Aristofan, Zborovalke), naslovna (Držić, Tripče de Utolče), Plemič Hans (Držić-Rupel, Boter Andraž), Aleksander (Vega, Prebrisana norica), Filiberto (Goldoni, Tast po sili), Tartaglia (Gozzi, Ptiček zelenček), Sir Peter Teazle (Sheridan, Šola za obrekovanje), naslovna (Sofokles, Kralj Ojdip), Markiz Posa (Schiller, Don Carlos), naslovna (Rostand, Cyrano de Bergerac), Satin (Gorki, Na dnu), Dick Forest (London, Mala gospa velikega doma), Stari kafon (Silone, Fontamara), J. Gross (Havel, Memorandum) itd. Za gled. je napisal dramo Prgišče zemlje (1962), za Radio Trst: Miramarski vodnjak želja, dramski spomin Rižarna, kriminalki Deset minut pred dvanajsto in Sence preteklosti; za Radio Koper: Bori v viharju, Ljudje pod Matajurjem, Klic pomladi, Glasovi vesti. Napisal je vrsto otroških iger: Veter mi je povedal, Vanek in njegovi šolni, Otroci, otroci vsega sveta, Tinček in njegov balonček, Škarje, nože, lonce in marele, Papagajček Koko, Sreča na štirih kolesih, Otroci iz Blatnega dola, Dedek in njegova harfa, Ogledalo resnice, Škarjice, Srčna desetica, Deklica šla je po vodo, Zlata slepota, Stari ribič in njegova barka, Dva detektiva, Čudežni pisalni strojček. Odigrane so bile na radiu Trst, Koper, Mrb. in Sarajevo, prevedene v ital. in hrv. L. je veliko dramatiziral za radio: Kersnik, Testament; Cankar, Sosed Luka; Pregelj, Božji mejniki; Jalen, Ograd; Kosmač, Pomladni dan; Gogolj, Mrtve duše; Puškin, Pikova dama in Stotnikova hči. Za otroke je dramatiziral: Stevenson, Otok zakladov; Verne, Petnajstletni kapitan; Twain, Pustolovščine Toma Sawyerja, Pustolovščine Huckleberryja Finna ter Kraljevič in berač; Meško, Ciganček0; Vandot, Kekec nad samotnim breznom; Seliškar, Velika gala predstava in Jadra na robu sveta; Pečjak, Drejček in trije Marsovčki; Roš, Gojko in Cvetka. Nagrade za dela: 3. n. R. Trst A, 1964 za dramo Miramarski vodnjak želja; n. R. Trst A 1974 za otroško igro Stari ford; 3. n. R. Lj. za rad. igro Zlomljena kitara in 2. n. R. Sarajevo za otroško Uporna letala. Režiral je otroške igre za SSG v Trstu; za R. Trst A otroške, velike igre in dramatizacije. L. je znan tudi kot recitator in učitelj gled. š. SSG v Trstu.

Prim.: SGL II, 397–99; SDL I, 199; Gled. listi; PDk, Delo, Gosp, KatG, M(Trst), PrimN, Večer, Politika, Borba itd.

Har.

Harej, Zorko: Lukeš, Jožko (1920–1993). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi922150/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (3. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine