Primorski slovenski biografski leksikon

Lindner Anton Friderik, začetnik moderne speleologije, sin gostilničarja v Montagnani (Padova), kjer se je r. 22. jul. 1800, u. 19. okt. 1841 v Trstu. Po gimn. na Dunaju se je šolal na tamkajšnji realni akademiji in politehničnem inštitutu (matem., fizika, mehanika, hidrologijo), nakar je kasneje dve leti študiral na rudarski akademiji v Kremnici na Slovaškem rudarsko tehniko, petrografijo in kemijo. Služboval je kot kontrolor in izvedenec v novčnih uradih v Pragi, Kremnici, Brnu in od 1833 v Trstu. Tu mu je bila poverjena tudi naloga, da oceni, če se izplača kopati rjavi premog pri Lipici in v Vremski dolini. Ob teh raziskavah je dobil dober pogled v geološko zgradbo in vodne razmere našega Krasa. Ko je trž. mestni svet razmišljal spričo pičlih zalog pitne vode v mestu o načrtu vodovoda, je L. pomislil, da bi bilo morda možno doseči podzemeljsko Reko, ki izginja v Škocjanske jame, čim bliže Trstu v naravnih kraških breznih. S tem namenom se je povezal s takratnim nadzornikom trž. vodnjakov Jakobom Svetino, s katerim sta podvzela osem odprav v brezna na območju Gabrovega hriba (405 m) v območju Trebč. Tu sta najprej prodrla v takrat že znano 270 m globoko Padriško brezno, v katerem sta se tudi podpisala. Ker pa so se vse jame končale v podoru, nista nikjer dosegla vodnega pretoka. Vendar L., ki se je medtem razšel s Svetino, ni izgubil poguma. Ko so ga domačini opozorili, da silijo dober km severovzhodno od Trebč na pobočju plitve kraške doline ob izdatnem deževju in kopnenju snega na površje ogromne zračne gmote, je najel nekaj idrijskih rudarjev, ki so na označenem mestu v višini 341 m razgalili z bloki zatrpan vhod v podzemlje. Prodor naprej je bil izjemno naporen, saj je bilo treba marsikje komaj zaznavne špranje s strelivom razširiti. Tako je bilo šele po dveh letih možno doseči skozi 15 stopničastih brezen okr. 25.000 m3 veliko dvorano, po katere dnu je tekla Reka. Medtem ko je Tržačane L-jev izjemni dosežek navdušil, je bil sam razočaran, ker podzemeljski tok komaj 12 m nad morsko gladino ni prihajal v poštev za napeljavo vodovoda. Vrh tega ga je izjemno dolgi napor v jami tako izčrpal, da je že po nekaj mesecih umrl. Vsekakor je bila 329 m globoka Labodnica ali Trebenjska jama, kot jo nazivajo domačini (Lindner Hole, kot so jo poimenovali Nemci, Abisso di Trebiciano v it.), izjemen speleološki dosežek, saj je bilo to kar 80 let najgloblje dotlej znano brezno na svetu. To je dalo krepko pobudo raziskovalcem kraških brezen in iskanju pretokov v njih. – Lindnerjev sin Karel (r. 16. jun. 1831 v Brnu, u. 28. sept. 1896 v Gradcu) se je kot častnik avstr. vojne mornarice 1866 udeležil pomorske bitke z Italijo pri Visu, postal 1872 vodja pomorske akademije na Reki in bil kot kontraadmiral upokojen 1883. – Sin Gustav Adolf (r. 15. mar. 1828 v Rožd'jalovicah na Češkem, u. 15. okt. 1887 v Pragi) se je po študijih filoz. in pedag. na praški U izpopolnjeval v škof. seminarju v Litomericah v matem. in fiziki. Bil je predstavnik filoz. Herbartove šole. Napisal je vrsto tehtnih del filoz. in pedag. vsebine. Od 1854 do 1869 je bil prof. na gimn. v Celju, kjer je poučeval matem., fiz. in osnove filoz., psihol. in etike in bil do 1871 š. nadz. v celjskem okrožju. Nazadnje je postal 1882 prof. pedag., psihol. in etike na takrat ustanovljeni češki U v Pragi. Po njegovi smrti je izšel v Trstu 1889 it. prevod njegove učne knjige za sred. šole Lineamenti della pedagogia come scienza.

Prim.: W. Maucci, In memoriam Antonio Federico Lindner, Dritter Internazionaler Kongress für Speleologie, Bd. II, 1963, 289; R. Pirker, Anton Friedrich Lindner – ein Bahnbrecher moderner Höhlenforschung, Die Höhle 22, 1971, 7 ss; gesli Lindner Anton Friedrich in Lindner Karl, Oesterrechisches Biographisches Lexikon, Bd. V, Wien 1972, 222.

Svk.

Savnik, Roman: Lindner, Anton Friderik (1800–1841). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921880/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (5. avgust 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine