Primorski slovenski biografski leksikon

Kušar Ivan, časnikar, prevajalec, r. 6. maja 1859 na Rabu, u. 5. jan. 1941 v Zagrebu. Oče Ivan, krojač, mati Antonija Bastiancic. Starejši brat Marcel (1858–1940) je bil ravn. hrv. gimn. v Zadru in priznan filolog. Ivan je končal učiteljišče v Arbanasih pri Zadru, kjer je pozneje tudi učiteljeval. Opustil je učiteljski poklic in začel na Sušaku z Adolfom Pretnarjem izdajati Male primorske novine. Z jan. 1889 je začel sodelovati s puljskim listom II Diritto croato in prevajati v it. dela slovan. avtorjev, v glavnem poezijo. Glede it. in slov. je bil samouk. 1895 je v listu II Pensiero slavo objavil prevod novele Creature e Creatore Janka Borislaviča. Il Diritto croato piše, da je imel K. prijateljsko korespondenco z znanimi it. pisatelji Santagato, Capuano, Guerrinijem in Verdinoisom. 8. nov. 1892 je postal K. na povabilo Andreja Gabrščka ured. gor. tednika Il Rinnovamento. To je bilo polit. glasilo, vendar se je že tri mesece po ustanovitvi začel časopis ukvarjati tudi s prevodi iz slovan. književnosti. Spoznal se je z Ivanom Trinkom, ki je 1886 objavil v videmskem dnevniku II Cittadino italiano Stritarjev roman Gospod Mirodolski. Roman je v prevodu uspel, zato sta se K. in Trinko domenila, da ga ponatisneta v II Rinnovamento. Izhajal je pod naslovom Il Signor di Valpacifica. Racconto. Versione dallo sloveno di Zamejski (od 12. jul. 1893 do 14. jul. 1894). Prevod je Trinko precej popravil. V tem tedniku je priobčil Trinko še tri prevode pesmi Nikoloja Al. Nekrasova in Gregorčičevega Človeka nikar! – Ma l'uomo non crear (10. febr. 1889) (gl. PSBL IV, I. Trinko, 60, in Trinkov simpozij v Rimu, 76–77, 82). – Med svojim uredništvom je moral K. večkrat pred sodnika in dvakrat v ječo. Druga obsodba z dne 4. apr. 1895 je pomenila tudi konec lista samega. Ker je bil list polit. angažiran, je istočasno tudi za Goriško predstavljal poseben primer propagiranja slov.-hrv. povezave v boju za avtonomno državo južnih Slovanov. K. je bil zaveden Hrvat – znal pa je dobro tudi slov. – in v svojih člankih je zagovarjal zedinjeno Hrv. in Sjo v avtonomni državi, vedno v okviru Habsburžanov. Nato se je pridružil Antonu Jakiću, ured. polit. liter. lista II Pensiero slavo. V gor. tiskarni markiza Obizzija (gl. čl.) je 1884 izšla K-jeva knjižica v it. Impressioni e note sulle feste di Dubrovnik (Ragusa) per lo scoprimento del monumento di Ivan Gundulić. 1910 je izdal prvo knjigo prevodov v it. pri tiskarni Licinio Cappelli Canti Iugoslavi. Versioni dal serbo-croato-sloveno-bulgaro. Knjigo omenjajo LZ, DS in hrv. časopisi. 1925 je pri založniku Tommaseo v Trstu izdal drugo antologijo Poeti jugoslavi del Rinascimento, kamor je vključil predvojne prevode. Knjigo so ocenili v Sji, na Hrv. in v reviji Marzocco iz Firenc s šifro G. S. G. Kot v prvi knjigi ima tudi v tej pri vsakem avtorju življenjepis v prijetno kramljajočem slogu. – K. se je ponovno oglasil 1931, ko je v splitskem časopisu Novo doba objavil črtico Razgovor sa jednom lastavicom.

Prim.: Darinka Košuta, Časopis II Rinnovamento (1892–1895). Kulturno-politično glasilo Slovanov na Primorskem, diplomska teza v slov., Univ. degli Studi di Udine, in tam navedena liter.

Dar. Košuta

Košuta, Darinka: Kušar, Ivan (1859–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921100/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. november 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine