Primorski slovenski biografski leksikon

Kumar Aldo, skladatelj, r. 20. okt. 1954 v Otaležu na Cerkljanskem, živi v Slovenskem Gračišču v Istri. Oče Alfred, medicinski tehnik, mati Dragica Mesec, učiteljica. Osn. š. v Spodnji Idriji (1961–69), gimn. v Idriji (matura 1973). V dijaških letih ga je v svet glasbe vpeljal skladatelj Makso Pirnik. Najprej je študiral na PA v Lj., nato na pedag. odd. AG v Lj. (diplom. 1980). Začasno je učil na osn. š. v Spodnji Idriji, študiral kompozicijo pri Alojzu Srebotnjaku in se izpopolnjeval na mednar. tečajih kompozicije pri K. Kotonskem, Schefferju in Meyerju na Poljskem (1981–82). Med 1981–85 je poučeval umetnostno vzgojo (glasbeni del) na gimn. in vzgojiteljski š. v Idriji, od 1984 pa deluje kot svobodni umetnik. – Komponirati je začel že v študentskih letih in opozoril nase z nekaterimi zelo uspelimi skladbami za moški zbor. V Idriji je vodil Moški komorni zbor »Zorko Prelovec« in ga v kratkem času izoblikoval v vrhunsko vokalno skupino. Zbor, s katerim je prepričljivo izvajal svoja prva dela ter renesančno in sodobno vokalno glasbo, se je okrog 1980 več sezon zapored uvrščal v prvo kategorijo na reviji Primorska poje. V razdobju 1980–93 se je K. uveljavil kot ena vodilnih sodobnih slov. glasbenih osebnosti. Ustvaril je izjemno obsežen in raznovrsten skladateljski opus, ki zajema zborovsko, solistično, komorno, orkestralno, vokalnoinstrumentalno, elektroakustično, scensko, scenskoplesno in filmsko glasbo. – Njegova številna zborovska dela, ki izpričujejo naravno zlitost s sodobnim vokalom, predstavljajo vselej mikaven izziv pevcem in zborovodjem, zato so pogosto na sporedih amaterskih in profesionalnih vokalnih skupin. Najbolj znane skladbe za moški zbor: In spomin marčeve lune (1977), In ecce homo (1978), Tehtanje duš (1979), Prva pomlad (1980), Počakaj luč (1980), Ta zemlja je naša (1989) in druge; za mešani zbor: Vedra barva (1980), Moja ljubezen je položila (1982), Istrska suha (Ki če moju travu kosit, Vilota, Kje so moje škalice, Cara mamma marideme, Dajte dajte, 1985), Iz Trsta rivala je mašina (1988), Claudia (zborovska skladba z dramaturškimi elementi, 1989); za dekliški zbor: Stopinje v snegu (1980), Snežinke (1985), Val lovi val (1986); za mladinski zbor: Burja (1980), Tiče (1982), Randi (1984), Včasih (1984), Val lovi val (1986). – Ko je 1987 K. prevzel kompozicijski razred pri trž. GlasbM, je mladinski zbor te ustanove (dirigent Stojan Kuret) izvajal več njegovih vokalnih skladb na turnejah po Belgiji, Nizozemski, It. in Grčiji. Zveza kulturnih organizacij Sje mu je 1990 v Lj. izdala zbirko zborovskih skladb kot 33. snopič izbranih del slov. skladateljev (12 skladb za meš. zbor, 11 skladb za moš. zbor, 4 skladbe za dekl. zbor). Za APZ Tone Tomšič je 1993 pripravil projekt radiofonske kompozicije, in sicer Otroka reke Daneta Zajca (elektro-akustična glasba Bor Turel, režija Igor Likar). Napisal je vrsto uspelih solističnih del: Pet preludijev za klavir (1980), Ciklus samospevov za tenor in klavir (1982), Tantadrujeve želje za flavto solo (glasbeno-grafična mapa, skupaj z R. Skočirjem, 1983), V ogledalih živijo oranžne zračne ribe – za koncertno harmoniko (1983), Tibia za oboo solo (1984), Sonata z igro 12 za klavir (1986); Tantadrujeve želje je izvajal flavtist Cveto Kobal tudi na Kocbekovem večeru mar. 1987 v Jsl. kulturnem centru v Parizu. Najpomembnejše komorne skladbe: Pihalni trio (flavta, klarinet v B, fagot, 1980), Un poco dada (trobenta, rog, trombon, 1981), Soba za štiri (kvartet flavt, 1982), Oj (komorni dogodek za mezzosopran, godalni kvartet, tolkala, klavir, megafon in startno pištolo, 1982) Jezero (za pihalni kvintet, 1990); komorna dela je prvič predstavil v Slov. filharmoniji v Lj. že 14. jun. 1982. Veliko pozornost posveča orkestralni in vokalnoinstrumentalni glasbi, npr.: Čelo Alp (veliki simfonični orkester, 1982), Kepe svetlobe (kantata za godalni orkester, oboo, tolkala, besedilo Milan Dekleva, napisana 1983 po naročilu RTV), Istrska suita (napisana za Obalni komorni orkester, 1986), Pomladni concertino (godalni orkester, 1987), Za fresko čas (godalni orkester, 1989), Na struni Merkurja (kantata za mešani zbor, tenor, bariton in simfonični orkester, besedilo A. Lutman, posvečena 500-letnici Idrije, 1990). Pomemben je njegov prispevek na področju elektroakustične glasbe. Ukvarja se tudi s filmsko glasbo, glasbo za radijske igre in scenskoplesno glasbo. Skupaj z nemško skladateljico Limpe Fuchs sta v jeseni 1992 v Münchnu pripravila delo za tolkala, plesalce in vokalni ansambel (po literarni predlogi Carlosa Castanede Učenje don Juana). Zelo plodovit je kot avtor scenske glasbe. – Priznanja in nagrade: Tri odkupne nagrade na mednar. mladinskem pevskem festivalu v Celju, Nagrada občine Idrija (1983), Zlata ptica (1984), Sterijina nagrada za scensko glasbo k predstavi Lepa Vida SSG iz Trsta (1989), Odkupna nagrada Komornega ansambla Slovenicum in lj. Festivala za obogatitev cikla »Hommage à Mozart« (1992). Leta 1993 je skupaj z Igorjem Majcnom, Urošem Rojkom in Brino Jež-Brezavšček zastopal sodobno slov. glasbo na 17. Glasbenem bienalu v Zgbu.

Prim.: Osebni podatki; hemeroteka Mestnega muzeja Idrija; Enc Sje 6, 71; poročila o delu in nastopih v vseh slov. časopisih (seznam v arh. PSBL Gorica).

Kvčč

Kavčič, Janez: Kumar, Aldo (1954–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921060/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. september 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine