Primorski slovenski biografski leksikon

Klinc-Karolin Drago (priimek Klinc spremenil v Karolin v začetku 70. let), planinski in turistični delavec, r. 4. nov. 1901 v Dobrni. Oče Franc, kmet, mati Ana Topolščak (op. ur.: Topolšek). Po osn. š. v Dobrni se je 1914 vpisal na pripravnico v Mrbu ter zaključil učiteljišče 1919. Višjo pedagoško š. je končal v Zgbu in z diplomo dobil naziv predmetnega učitelja za matem., fiz. in likovni pouk. Zaposlil se je v Vojniku na nižji gimn., kasneje na enaki šoli v Senovem. Tu je postal viden družbeni delavec. Posebno aktiven je bil v lovskem in planinskem društvu. Po njegovi zaslugi je bila zgrajena lovsko-planinska koča na Boču. – Z vdorom Nemčije v Jslo je bil mobiliziran v Lj. in v činu poročnika prevzel na glavni pošti telefonsko kontrolo skupaj s Fr. Steletom in prof. M. Bajukom. Vdajo jsla vojske je doživel na službeni poti v Zidanem Mostu in padel v roke nemški enoti. Znanju nem. jezika gre zasluga, da je bil pogojno izpuščen, vendar so ga sredi leta 1941 zaprli v rajhenburški grad. Po treh mesecih zapora so ga skupaj s 1200 slov. izgnanci odpeljali v Srbijo. Njegovo skupino so namestili v Šidu. – Iz neznosnega položaja, brez denarja, z družino v tujem kraju so mu pomagali nekdanji prof. VP šole iz Zgba. Spravili so ga v Zgb in mu omogočili, da je opravil izpit iz nem. jezika, tako je lahko poučeval nem. jezik na nižji gimn. v Šidu. Že pred umikom Nemcev iz Šida je prevzel vodstvo gimn., ki se je po vojni preoblikovala v popolno gimn., katere ravn. je postal K. V tem času je bil tudi ravn. oficirskega kurza 9. dalmatinske brigade z 900 slušatelji. Na svojo željo je bil premeščen v Slov. Primorje in se z okt. 1946 zaposlil na tedanji nižji gimn. v Ilir. Bistrici ter poučeval matem., fiz. in likovni pouk do 1959, ko se je upokojil. Od tedaj živi v Ilir. Bistrici. Družbeno aktiven je na področju lova, turizma in še posebej planinstva. Njegove predvojne lovske in planinske izkušnje je kmalu izzval Snežnik, gora, ki ji je posvetil velik del svojega življenja. In prav za naravo in mogočni Snežnik je navduševal tako šolsko mladino kot odrasle. V letu 1958 je prevzel vodstvo Planinskega društva in vlil odbornikom pogum za postavitev koče na Snežniku, kar je bila dolgoletna želja bistriških planincev. Društvo je pod njegovim vodstvom že v nekaj letih znova slavilo z izgradnjo 1800 m dolge snežniške ceste in z lepim planinskim domom na Sviščakih. Vse to so še danes največji društveni uspehi prav zaradi K-ove delavnosti. Bistriški planinci so ga izbrali za častnega člana.

Prim.: Osebni podatki; lastni arhiv; Zgod. ods. NŠKT.

M. Pah.

Pah, Minka: Karolin, Drago (1901–1993). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920370/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. oktober 2021). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 19. snopič Dodatek B - L, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1993.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine