Primorski slovenski biografski leksikon

Kurinčič Franc, prosvetni delavec, r. 28. nov. 1900 v Idrskem pri Kobaridu, živi v Lj. Oče Anton, kmet, mati Terezija Kurinčič. Dovršil 6 razr. osn. š. in dveletni nadaljevalni tečaj (1914). Ko je med prvo svet. vojno zasedla vas It., so jih preselili v Breginj, po kobariškem zlomu so se vrnili. Febr. 1918 so ga mobilizirali v 97. trž. regiment in v Radgoni je 23. maja 1918 doživel vojaški upor, nato so ga poslali na tirolsko bojišče, kjer je ostal do konca. Po vojni je s konji prevažal (»furman«) gradbeni material, nazadnje drva. Ko so ustanovili v vasi Ljudski oder, je K. vstopil vanj in bil član moškega pev. zbora. Ker je društvo kmalu propadlo, se je pridružil obnovljenemu PD Idrsko in bil 1922 izvoljen za odb. in preds. kolesarskega odseka. Večkrat so tekmovali in K. je tudi zmagal. Deloval je v pev. zboru ter v dramatskem in godbenem odseku, veliko igral in pel kuplete. 1925 je bil izvoljen za preds. kobariškega prosvetnega okrožja osrednje Prosvetne zveze v Gor. Okrožje je prirejalo skupne prireditve, romanja in izlete. Zaradi delavnosti je dobil sept. 1927 častno diplomo Prosv. zveze, tedaj pa so tudi vsa društva razpustili. Pridružil se je TIGRu in bil izbran za vodjo zaupnikov v vasi. Ko mu je grozil zapor, je 27. febr. 1929 odšel v Argentino. Dolgo ni mogel najti stalne zaposlitve, zato je bil pleskar, dekorater, polagal mozaike, pral delovne obleke, izdeloval lopate, zidal, kmetoval, bil gostilničar, nazadnje je bil poslovodja vinske veletrgovine La Superiora in si uredil življenje z ženo in hčerjo. Ker sta tedaj delovali v Buenos Airesu dve slov. prosvetni društvi, Ljudski oder in Slov. prosv. društvo, obe v mestni četrti La Paternal, je 1930 spodbudil ustanovitev Slov. prosv. društva 2 v Parque de los Patricios, kjer je živelo veliko Slovencev, predvsem s Tolminskega. Izvolili so ga za preds. in takoj je nabavil nekaj knjig, naročil Slovenca, igral in pel kuplete. Za stoletnico rojstva S. Gregorčiča je dal pobudo za meddruštveno proslavo in postal preds. prireditvenega odbora. 12. jun. 1945 je postal preds. Odbora za jugoslovansko Primorje in dve leti so seznanjali svetovno javnost s Slov. Primorjem, Istro in Trstom ter pošiljali brzojavke v evropske prestolnice. 22. apr. 1947 je bil izvoljen za podpreds. Slovanskega sveta, v katerem se je združilo pet slov. društev. 21. dec. 1947 so se združila štiri slov. društva v Slov. ljudski dom in K. je bil izvoljen za načelnika kult. odseka. Na vseh teh mestih je delal za kult. in gosp. dvig rojakov, pisal je o tem tudi v tamkajšnje časopise in predaval. 30. maja 1948 se je vrnil z ladjo Partizanka v domovino in se naselil v Lj. Delal je pri Prehrani in v hotelu Ilirija do 1966. Ko so 1951 ustanovili Slov. izseljensko matico, je bil izvoljen v odbor in zadolžen za Južno Ameriko. 1981 je izdal pri Založbi Borec v Lj. spomine Na tej in na oni strani oceana (320 str.), kjer je natančno opisal svoje življenje od rojstva dalje, razmere v Argentini in doma po povratku. V knjigi je vrsta dokumentarnih fotografij. Za delo med rojaki je bil odlikovan z redom bratstva in edinosti II. stopnje, z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, ob 80-letnici je prejel od predsedstva SFRJ red republike s srebrnim vencem, občina Šiška (Lj.) pa mu je podelila Priznanje osvobodilne fronte slov. naroda.

Prim.: Podatki sorodnikov in sorojakov; Ina Slokan, Rodna gruda, jun. 1978; Bogdan Pogačnik, Poštenjak z dveh strani oceana, Delo 6. avg. 1981 in 27. avg. 1981; Zor. Senkovič, Izpoved domoljubne volje, Lj. dnevnik 22. avg. 1981; Fr. Kurinčič, Na tej in na oni strani oceana, Lj. 1981, 80, priloga list 5, 6, 7 in 208, list 6, 7, 8 slike.

F. Č.

Čotar, Franc: Kurinčič, Franc (1900–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi920050/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 9. snopič Križnič - Martelanc, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1983.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine