Apollonio, Zvest (1935–2009)
Foto © Igor Modic

Novi Slovenski biografski leksikon

Apollonio je 1955 je maturiral na slovenski gimnaziji v Kopru in opravil sprejemni izpit na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Študiral je slikarstvo pri Slavku Pengovu, Riku Debenjaku, Mariju Preglju in Maksimu Sedeju. Diplomiral je 1960 pri Gabrijelu Stupici in tega leta pri njem vpisal slikarsko specialko, ki jo je zaključil 1964.

Med 1964 in 1968 je poučeval likovno vzgojo na učiteljišču in na gimnaziji v Kopru. Potoval je po Italiji, Španiji, Franciji in Nizozemskem. 1968–73 je deloval v Kopru kot svobodni umetnik. Od 1973 do 1990 je bil zaposlen na Akademiji za likovno umetnost, do 1979 kot docent, do 1984 kot izredni in nato kot redni profesor; 1981–87 je bil predstojnik grafičnega oddelka, 1984–87 prodekan Akademije za likovno umetnost. Invalidsko se je upokojil 1990. Od 1989 je živel in delal v Portorožu.

1978–80 je bil predsednik umetniškega sveta Društva slovenskih likovnih umetnikov (član od 1960) ter pobudnik in dolga leta predsednik pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov na Primorskem, kjer je imel še več funkcij, mdr. je bil delegat v Obalnih galerijah Piran, član Sveta za kulturo občine Koper in Sveta Obalnega zavoda za spomeniško varstvo. Kot scenograf je sodeloval z Mestnim odrom Koper (1964–69), SNG Dramo (1960), SNG Mariborom (1965), Mestnim gledališčem Celje (1969), Avditorijem Portorož (1993), RTV Koper in RTV Ljubljana. Je avtor številnih knjižnih oprem in ilustracij, predlog za tapiserije, skulptur v steklu in slik na keramiko; udeleževal se je likovnih kolonij in bil pobudnik likovne delavnice za oživitev vasi Abitanti (1997). 2001 je v Portorožu odprl galerijo Atelje 1953.

Nagrade: 1959 je prejel 1. nagrado na razstavi Likovno stvaralaštvo mladih v Beogradu za barvno jedkanico Človek in bik. Za sliko je 1963 dobil študentsko Prešernovo nagrado. Za svoje delo je prejel več kot trideset domačih in mednarodnih nagrad: ex tempore v Piranu (1966, 1967; 1996 velika nagrada občine Piran), 1. nagrado na mednarodnem ex temporu Repentabor (1968), zlato medaljo »I protagonisti« (Pompeji, 1973), Premio internazionale per l'incisione (Biella, 1974), Ars Histriae (Rovinj, 1971, 1972 grand prix, 1974, 1978, 1981, 1982), nagrado Prešernovega sklada (1972), nagrado mednarodnega trienala grafike (Bitola, 1981), odkupno nagrado na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1983), Jakopičevo nagrado (1985), Mini prix Lucas (Bled, 1993), nagrado regije Alojza Kocjančiča (Koper, 2003).

Apollonio je slikar morskih vedut in figure s poudarjeno erotično noto. Že na akademiji je bil izrazit figuralik (obdobje lirične figure 1959–61) in slikar abstrahiranih obmorskih krajin (fantastične vizije ribiških vasi v toplih barvah 1962–63). 1963–69 je razvijal mediteranski pejsaž z intenzivnimi barvami in svetlobnimi učinki (Otok ribičev II). Iluzionistične prvine, barvna perspektiva in simetrična simbolika (Bouquet III, 1966) se od 1966 vse bolj umikajo abstrakciji in ploskovitosti (sitotisk Naplavine, 1965), ki se zaključi v postinformelovskem obdobju (Triptih, 1967; Sipine, 1969). V tem času je v sliko vpeljal kolaž oz. asamblaž in v lastnem serigrafskem ateljeju med prvimi v Jugoslaviji razvijal sitotisk. 1970–79 vstopijo v delo dekorativno-ornamentalne prvine, hladna barvitost, stilizirana, v okvir ujeta figura, uporaba čistih barv in fotografije, s čimer se je približal pop artu. Značilni naslovi so: Balada o hrošču, Kasida, Igre, Sub, Set, Projekcija, Relikvije. Na začetku osemdesetih se je vrnil k potezi in ekspresivnosti, s katero je vpletel erotizirano figuro v krajino in ju prelil v podobo telo krajina (Naplavine, 1985; Smrt Meduze, 1987). V devetdesetih je bila v ospredju mitološka simbolika in istrska krajina (Bik in Evropa, 1993).

Dela

Problemi likovne umetnosti na obali, Obala, 3, 1970, 30–32.
Liliputanstvo je tudi metafizično, Obala, 4, 1970, 56–58.
Sitotisk/Sitoštampa, Ljubljana, 1978 (soavtorica Vida Hudoklin).

Samostojne razstave

Koper, 1960 (Pokrajinski muzej).
Kranj, 1965.
Milano, 1967.
Trst, 1967.
Benetke, 1968.
Maribor, 1970 (Rotovž).
Videm, 1971.
Beograd, 1971.
Piran, 1971 (Mestna galerija).
Ljubljana, 1971 (Atelje '71; z Dantejem Pisanom).
Zagreb, 1972.
Ljubljana, 1972 (Mestna galerija).
Videm, 1973.
Benetke, 1973.
Trst, 1973.
Milano, 1976.
Ljubljana, 1977 (Mestna galerija).
New York, 1978.
Ljubljana, 1979 (Ljubljanska banka).
Yverdon, 1980.
Koper, 1984 (Obalne galerije; gostovala še v Novem Mestu, Ajdovščini, Ljubljani).
Izola, 1985.
Lozana, 1987.
Trst, 1988.
Izola, 1990.
Koper, 1993 (Loža).
Lju1jana, 1995 (Galerija ZDSLU).
Ljubljana, 2001 (Mestna galerija).
Kranj, 2004.
Izola, 2005 (Insula).

Mednarodne razstave

Trienale v Firencah (1969).
Trienale v Berlinu (Intergrafik, 1970).
Mednarodni grafični bienale v Ljubljani (1971–95).
Trienale v Fredrikstadu (1972).
Trienale na Reki (1974, 1978).
Trienale v Mulhousu (1976).
Trienale v Heidelbergu (1979).
Trienale v Bitoli (1981).
Bienale slovenske grafike na Otočcu (1989–2006).

Skupinske razstave

Zagrebačka izložba jugoslovanske grafike (Zagreb, 1970, 1988).
Jugoslawische Graphik (Kiel, 1970).
Nutidskonst fran Slovenien (Stockholm, 1970).
Mladi slovenski umjetnici '72 (Zagreb, 1972).
Intergrafia (Katowice, 1974).
Die graphische Schule von Ljubljana (Berlin, 1977).
Exhibition of Contemporary Yugoslav Graphic Art (Idaho, Oklahoma, New York, 1977–78).
Slovenskaja sovremenaja grafika (Tbilisi, 1978).
»Now drawing is ...« (Kyoto, Osaka, 1979).
Slovenska likovna umetnost 1945–1978 (Ljubljana, 1979).
Grafici Sloveni contemporanei (Milano, 1982).
Jugoslovanska grafika 1950–80 (Novi Sad, 1986).
Sodobna slovenska grafika (Tokio, 1986).
Arte contemporanea Slovena. Anni ottanta – anni novanta (Trst, 1995).
Riznicata na slovenečkata grafika 1955–2005 (Skopje, 2006).
Razstavljal znotraj Grupe AMA (z Brankom Miljušem in Andrejem Ajdičem).

Grafične mape

Skupinske 1969, 1972, 1973, 1984.
Samostojne 1971, 1973, 1981, 1987, 1995.
Apollonio, Ljubljana-Koper, 2001.
Razsviti, Ljubljana, 2001 (soavtor Tone Pavček).
Pesmi o morju, Portorož, 2002.

Viri in literatura

PSBL.
Enciklopedija Slovenije.
ULBB 3.
Svetovni biografski leksikon.
Allgemeines Künstlerlexikon, München-Leipzig.
Osebnosti, Ljubljana, 2008.
Carlo Milić: Tribbio espone la grafica di Apollonio, Il Piccolo, 24. 6. 1967.
Aleksander Bassin: Tradicija in odkrivanje novega smisla, Život umetnosti, 1968, 7–8.
Vasilije B. Sujić: Grafika Zvesta Apollonia, Umetnost : prvi jugoslovenski časopis za likovne umetnosti i kritiku (Beograd), 1971, št. 25/26, 84.
Željko Sabol: Zvest Apollonio : Studio Galerije Forum, Zagreb, 1976.
Andrej Medved: Zvest Apollonio v koprski Meduzi, Naši razgledi, 21. 11. 1980.
Aleksander Bassin: Naši razgledi, 8. 6. 1984.
Brane Kovič: Zvest Apollonio, Koper, 1985.
Ivo Antič: Berg in Apollonio med Alpami in Jadranom, Sodobnost, 33, 1985, 237–240.
Z. Apollonio : slikarstvo, grafika, tapiserija, keramika, steklo, 1980–1995, Bertoki-Ljubljana, 1995.
Ciril Zlobec: O Zvestu Apolloniju povsem laično, Sodobnost, 43, 1995, 769–772.
Aleksander Bassin, B. Kovič, I. Premrov: Trije kritiški pogledi = Three critical views : Mestna galerija Ljubljana, 27. 12. 2001-14. 1. 2002 / Zvest Apollonio, Ljubljana, 2001 (teksti Aleksander Bassin, Brane Kovič, Iztok Premrov).
http://razume.mg-lj.si/artist.php?id=12 (maj 2011).
Krmelj, Vesna: Apollonio, Zvest (1935–2009). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917646/#novi-slovenski-biografski-leksikon (11. oktober 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv.: A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Primorski slovenski biografski leksikon

Apollonio Zvest, slikar, grafik in scenograf, r. 15. maja 1935 v Bertokih pri Kopru. Oče Karel, kmet, mati Antonija roj. Kocijančič. Osn. š. v kraju Prade pri Kopru (1942–1947) z enoletno prekinitvijo zaradi vojnih razmer. Gimnazijo je obiskoval v Kopru (1947–55), ALU v Lj. (1955–60). Specialko pri Gabrijelu Stupici (končal 1964). Od 1971 poučuje grafiko na ALU Lj., od okt. 1973 stalno nastavljen kot asistent za grafiko in slikar. Svob. umet. od 1968 do 1973. Razstave: samostojne: Koper, Piran (1960), Lj. MG (1963), Trst (Alcyone, 1964, Tribbio, 1967, Cartesius 1973), Kranj (MG 1965), Reka (JNA, 1966), Milano (Agrifoglio, 1967), Benetke (Rialto, 1967, Segno grafico, 1973), Maribor (Rotovž, 1970), Nova Gorica, Ajdovščina, 1970, Beograd (Gal. grafičkog centra, 1971), Videm (Il Ventaglio, 1971, 1973), Lj. (MG, 1971; koncert, posl., 1973), Mrb. (1974). Kolektivne: razst. jugosl. umetnosti v Pragi, Budimpešti, Havani, Mar del Plati, Hondurasu, Mehiki, New Yorku; razst. mladih jugosl. grafikov v Bgdu (trikrat), razst. jugoslov. grafike 1962–72 v Muzeju moderne umjetnosti v Bgdu, mednarodne razst. moderne grafike v Bibionu (1967), Bianco e Nero v Aiellu (1967), Intart (Videm), Dimensions 68 (Toulouse in Videm), Jugoslov. grafični bienale v Zgbu, bienale jugoslov. risbe (1973). Njegova dela so bila tudi na razstavah slov. in jugosl. grafike v Kielu, Stockholmu, Limi (Perú). Dvakrat se je udeležil razstave Umetnost in znanstvena fantastika (Trst), Plavega saluna (Zadar, štirikrat), Srečanja likovnih umetnosti (Subotica, trikrat), razstave LPL (Bgd, dvakrat), Bienala mladih (Reka, dvakrat), Trienala jugoslov. umetnosti (Bgd, dvakrat), Art et Perspective (Pariz, 1970), Pregled slovenske umetnosti (Verona, Vicenza, 1965), razstave Jugoslovanska umetnost (Moskva), mladih slovenskih umetnikov (Zgb, 1973). Mednarodni grafični bienali, na katerih je bil prisoten: Firenze (Palazzo Strozzi, 1969), Berlin (Intergrafik, 1970), Ljubljana (Mednarodni grafični bienale, 1971, 1973), Friederickstadt (1972). Za svoje delo in dosežke je prejel že vrsto nagrad in odlikovanj, tako: 1. nagrado za grafiko na razstavi Likovna ustvarjalnost mladih (Bgd, 1959), Prešernovo nagrado na Akademiji v Lj.; 1. nagrado ex tempore v Piranu (1966); 2. nagrado ex tempore v Piranu (1967); 1. nagrado na mednarodnem ex tempore v Repentabru (1968); 1. nagrado na prireditvi Miljska srečanja, pokal tržaške občine na razstavi Burja (1970); 1. nagrado na Ars Histriae (1971); Prešernovo nagrado za grafiko in slikarstvo (1972); srebrno medaljo v Bibionu (1972); zlato medaljo Junaki Pompejev (1973). Kot posebne izdaje so izšle naslednje mape A.-jevih del: mapa pri založbi Asterisco, Trst 1969 (uv. Carla Milica in Tullia Reggenta); 5 serigrafij v samozaložbi, Koper 1971 (uv. Aleksandra Bassina); mapa skupine AMA 1972 (uv. Zoran Kržišnik in Aleksander Bassin). Izšla je tudi cela vrsta katalogov ob samostojnih razstavah, vključen pa je tudi v kataloge skupinskih razstav. A. je izdelal več scenografij; tako za Sartrove Muhe (1961) in Zaprta vrata, Freyevo delo Feniks preveč, Golieve igre Srce igračk, Jurček, Sneguljčica; Lorcovo Krvavo svatbo, Župančičevo Veroniko Deseniško, Giradouxov Amfitrion 38, Kleistov Razbiti vrč, Hiengovo Lažno Ivano ter Strniševe Žabe. Na 1. Trienalu scenografije v Novem Sadu (1966) je prejel diplomo. Bogata je tudi njegova bera na polju knjižne opreme in ilustracije. Največ je opremljal knjige in revije založbe Lipa v Kopru (Magajna, Vogrič, Motley, Meersch, Golon, Flisar, Lovec na jelene. Otok norcev, Sokrat sanja, Odvetnika za ločitve, vrsto Pesniških listov, Obala, Vestnik Lipe). Pisal je tudi občasno o problemih umetnosti, o razstavah in v polemiki branil svoje ustvarjanje. Njegova dela se nahajajo v: Instituto politécnico (México City), Congress Library (Washington), Biblioteca Comunale (Milano), Albertina (Dunaj), Victoria Albert Museum (London), Bradford Art Gallery, Moderna galerija (Ljubljana), Muzej suvremene umetnosti (Beograd).

Prim.: Bori 1955, 3, 173, 162 (reprod.); Jože A. Hočevar, Beseda z umetnikom, Kaplje 1967, 6, 21–24 (s sl.); Repertoar, enota 2626; SGL I, 27 (Viktor Smolej); Kojeko 2, 23 (Mirko Juteršek); A. Bassin, Grafike Z. A., Obala 1971, 9, 44–5 (s sl.); A. Bassin, Delo 1968, št. 280 (12. okt.), 17 (s sl.); Gabriella Brussich, Messaggero del Lunedì 1971 (10. maja); R. Baldissera, Il Piccolo 1971 (5. maja); A. M., Il Piccolo 1971 (14. maja); Tovariš 1970 (20. jan.); Obala 1969, 1, 40–1 (s sl.); 1970, 3, 30–2; 4, 56–8 (s sl.); 1971, 8, 36; 10–11, 29 (s sl.); 1972, 13, 14–5 (s sl.); Srečanja 1967, 28/29 (s sl.).

Brj.

Brecelj, Marijan: Apollonio, Zvest (1935–2009). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917646/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine