Novi Slovenski biografski leksikon

V Trstu je obiskoval ljudsko šolo in en razred srednje šole. Trgovsko srednjo šolo je nadaljeval v Ljubljani (dve leti), nato pa je sedem let obiskoval Državno realko v Mariboru, kjer je maturiral 1929. Med 1929–36 je študiral na Ekonomski komercialni visoki šoli v Zagrebu, vendar študija ni dokončal. V istem času (1932–36) je zaključil štiri letnike petja na Državni Muzički akademiji v Zagrebu, kjer sta bila njegova profesorja Marija Kostrenčić in Lav Vrbanić.

V času študija je delal v državnem statističnem uradu v Zagrebu (1934–36), prvo pevsko zaposlitev pa je dobil v zboru Opere SNG Maribor (1936/37), kjer je od sezone 1937/38 nastopal tudi kot solist. Istočasno je bil angažiran tudi v operetah. S sezono 1939/40 se je kot operni solist zaposlil v SNG Ljubljana, kjer je (razen v dveh sezonah med 1943 in 1945) deloval do svoje smrti. Pel je vrsto manjših in srednjih baritonskih opernih vlog, mdr.: grof Luna (Giuseppe Verdi: Trubadur), Amonasro (Giuseppe Verdi: Aida), kralj Vladislav (Bedřich Smetana: Dalibor); Alcindor (Giacomo Puccini: La Bohème), Masetto (Wolfgang Amadeus Mozart: Don Juan), Chansonette (Anton Foerster, Gorenjski slavček), baron Douphol (Giuseppe Verdi, La Traviata); Antonio (Wolfgang Amadeus Mozart: Figarova svatba), Galuicki (Aleksander Borodin: Knez Igor). Anžlovar je imel dramsko obarvan glas in je bil tudi zelo dober igralec. Nekaj njegovih interpretacij se je ohranilo na zvočnih posnetkih z dirigentom Samom Hubadom (npr. Sciarrone v Tosci, 1966; Pajek v Črnih maskah, 1970).

Viri in literatura

  • Arhiv Slovenskega gledališkega muzeja.
  • Arhiv SNG Opera Ljubljana.
  • NUK, Glasbena zbirka.
  • PSBL.
  • Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana, 1972.
  • Ivo Anžlovar, Gledališki list SNG, Opera-Balet, 1974/75, št. 4, 139–140.
  • Smiljan Samec: Ivo Anžlovar, Delo, 3. 1. 1975.
Šter, Katarina: Anžlovar, Ivo (1915 | 1905–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917643/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. april 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Primorski slovenski biografski leksikon

Anžlovar Ivo, pevec, r. 4. avg. 1915 v Trstu. Solopetja se je učil v času, ko je v Zgbu študiral na Visoki komercialni šoli (prof. Kostrenčićeva in Vrbanić). Prva zaposlitev je bila v zboru mrb. O (1936–37). Pel je vrsto baritonskih vlog, med njimi tudi pomembnejše, npr.: grof Luna, Amonasro, kralj Vladislav v Smetanovi O Dalibor. Istočasno pa je bil angažiran tudi v operetah. S sezono 1939–40 je prešel v Lj., kjer je interpretiral izredno veliko število srednjih in majhnih vlog, med katerimi so: Galicki, Chansonette, Masetto. A. ima dram. obarvan glas in je tudi izredno dober kot igralec.

Prim.: SDL I, 1972, 27 (P. B.= Peter Bedjanič).

Brj.

Brecelj, Marijan: Anžlovar, Ivo (1915 | 1905–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917643/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. april 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 1. snopič A - Bartol, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1974.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine