Adam, Frane (1948–)
Foto: © Igor Zaplatil

Novi Slovenski biografski leksikon

Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Postojni in Piranu, se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je 1974 diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je 1981 iz sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Pred doktoratom in po njem je bil nekaj časa zaposlen v industrijskem podjetju, nato pa kot raziskovalec na tedanjem Inštitutu za sociologijo (1991 se je ta inštitut priključil Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani – FDV UL). Od 2003 je redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je tudi ustanovni član zasebnega in neprofitnega Inštituta za razvojne in strateške analize (IRSA), kjer je večinsko zaposlen kot vodja raziskovalnega centra, ukvarja pa se pretežno z raziskovanjem in vodenjem projektov. Predava tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Bil je mentor ali somentor pri enajstih doktoratih in petih magisterijih. Kot štipendist nemške Humboldtove fundacije je bil daljši čas (skupaj dve leti) gostujoči raziskovalec na univerzah v Konstanzu in Bielefeldu. Bil je tudi gostujoči raziskovalec na Univerzi Sussex v Brightonu na oddelku za evropske študije (School of European Studies). 2006 je bil za krajše obdobje gostujoči raziskovalec na Wissenschaftszentrum für Sozialforschung v Berlinu (WZB). Predavanja je imel na različnih evropskih univerzah, organiziral je več mednarodnih srečanj in z referati sodeloval na strokovnih in znanstvenih konferencah. Med 1989 in 1992 je bil predsednik Slovenskega sociološkega društva. Bil je tudi član ekipe znanstvenikov in strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu Strategija razvoja Slovenije (2003–05). Med 2005 in 2010 je bil član Znanstvenega sveta v okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Od marca 2009 je tudi ekspertni član Odbora za družboslovje in humanistiko (Comitee for Socio-Economic Sciences and Humanities – SSH) v okviru Komisije EU (Directorate L –Science, Economy and Society) v Bruslju. V 2010 je postal član (ekspertnega) Sosveta za raziskovalno-razvojno dejavnost v okviru Statističnega urada RS. Bil je tudi urednik in član uredništev pri več revijah, tako strokovnih kot kulturnih (Nova revija).

Njegov raziskovalni interes je usmerjen na primerjalne študije elit in demokracije, na teorije in kazalce razvojne uspešnosti, na vpliv socialnega kapitala na prenos znanja ter na regionalne in nacionalne inovacijske sisteme. Kot razpoznaven in pogosto citiran avtor je vključen zlasti v mednarodne diskusije o teoretičnih in metodoloških vidikih proučevanja socialnega kapitala.

Adam je (so)avtor več kot 250 objav v domačih in mednarodnih monografijah in revijah, kar je zabeleženo v sistemu COBISS. Je tudi urednik več znanstvenih zbornikov, med katerimi velja izpostaviti delo Social Capital and Governance: Old and New Members of the EU in Comparison (Berlin, 2007). Prav tako pomembno – zlasti z vidika skrbi za slovensko sociološko terminologijo  je njegovo uredniško delo pri knjigi Kompendij socioloških teorij, Ljubljana, 1995 (druga dopolnjena in popravljena izdaja 2004 skupaj z Matevžem Tomšičem), kjer so v širši kulturnem kontekstu predstavljeni ključni svetovni sociološki avtorji. V letu 2012 je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v humanistiki in družboslovju.

Dela

  • Moč in nemoč samoupravljanja, Ljubljana, 1986 (soavtor Veljko Rus).
  • Sociološki portreti, Maribor, 1996.
  • Socio-kulturni dejavniki razvojne uspešnosti: Slovenija v evropski perspektivi, Ljubljana, 2001 (soavtorji Matej Makarovič, Borut Rončević in Matevž Tomšič).
  • Social Capital: Recent Debates and Research Trends, Social Science Information (London), 42, 2003, 155−183.
  • Challenges of Sustained Development : the Role of Socio-cultural Factors in East-Central Europe, Budapest-New York, 2005 (soavtorji Matej Makarovič, Borut Rončević in Matevž Tomšič).
  • Varieties of Capitalism in Eastern Europe : With Special Emphasis on Estonia and Slovenia, Communist and Post-Communist Studies (Oxford), 42, 2009, 65−81 (soavtorja Primož Kristan in Matevž Tomšič).
  • Social Capital and Economic Performance : a Meta-analysis of 65 Studies, European Planning Studies (Abingdon, Velika Britanija), 18, 2010, 893−919 (soavtor Hans Westlund).

Viri in literatura

  • PSBL.
  • Enciklopedija Slovenije.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Konflikt med taboroma razumnikov bi morali razostriti, Slovenec, 11. 5. 1996 (intervju zapisal Ivan Puc).
  • Spremembe na elitnih položajih prispevajo k večji pluralizaciji, Delo, 24. 2. 2007 (Sobotna priloga, intervju zapisal Ivan Puc).
  • Intervju s Franetom Adamom.
Tomšič, Matevž: Adam, Frane (1948–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917615/#novi-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 1. zv. A. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Primorski slovenski biografski leksikon

Adam Frane, sociolog, r. 23. nov. 1948 v Pivki, živi v Lj. Na lj. U je študiral filozofijo in primerjalno književnost (diploma 1974), promoviral na zgb. U (1981). Med 1984–87 je s presledki študiral in predaval na U v Kostanzu in Bielefeldu. Skupaj z Veljkom Rusom je napisal Moč in nemoč samoupravljanja (Lj. 1986, shr. prevod v Zgbu 1989). Služboval je kot raziskovalec na Inštitutu za sociologijo v Lj. Objavil je serijo člankov in razprav, v slov. jezik je prevajal sociološko liter. V letih študija je bil aktiven v študentskem gibanju.

Prim.: Kdo je kdo za Slovence. Lj. 1991, 5.

Ured.

Uredništvo: Adam, Frane (1948–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917615/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine