Slovenski biografski leksikon

Žnideršič Fran, šolnik in pisatelj, r. 2. apr. 1866 v Stari vasi pri Krškem posestniku Janezu in Ani r. Cizel, u. 18. sept. 1929 v Gorici, pokopan na mirenskem pokopališču. Osn. šolo je obiskoval v Vidmu, meščan. v Krškem, klas. gimn. 1880–2 v Mrbu, 1883–4 Celju in 1885–7 Zgbu, kamor se je družina preselila. Klas. jezike in arheol. je štud. na fil. fak. v Zgbu, 1891 (?) dipl. v Gradcu. Nato je dve leti poučeval v Zgbu, 1893 prišel v Gor. na realko za suplenta, od 1898 učil na gimn. lat. in gršč., 1901 bil imenovan za prof.; 1910–1 je opravljal posle ravnatelja prav v času, ko je bil v sklopu nem. gimn. dovoljen in organiziran vzporedni slov. 1. razr. (1913 že samost. slov. gimn., gl. Luč, Trst, 1929, 96–103). 1911 je postal ravnatelj na žen. učiteljišču (s slov., it. in nem. oddelki). Ko so zaradi soške fronte prenehale delati v Gor. vse šole, se je avg. 1915 umaknil z družino v Krško; bil je sicer rezervni podpolkovnik, a ga je verj. starostna meja rešila mobilizacije. Konec poletja 1916 je bil dodeljen drž. namestništvu v Brno kot organizator in nadzornik slov. in it. begunskih osn. ter srednjih šol oz. zaposlovalnih tečajev na Moravskem, to opravljal do dec. 1917, nato se vrnil v Gor. Po it. zasedbi Primorske je tu nadzoroval ostanke slov. sred. šol, 1921–3 bil ravnatelj realke v Idriji (vanjo vključena še 3-razr. slov. gimn., gl. E 1923, št. 167), poslej živel upok. v Gor.

Ž. je sprva napisal nekaj črtic v nem. (gl. mdr. Die Drau 1889, št. 17), pozneje razpravo o učnem načrtu slov. pouka na gimn. (Jber. d. Gymn. Görz 1903; gl. S. Škrabec, CFr 1903, ov. št. 8 sl.; M. T-vec (M. Ternovec), Sn 1902/3, 359–60, 392–3), z nazorom o nepotrebnosti prev. iz shrv v sloven. (E 1927, št. 35) sprožil polemiko s F. Bevkom (ib. št. 44, 109). V času begunstva se je oglašal v S (Pisma z Moravskega, npr. 1916, št. 282). Leposlovne, jedko-šegave sestavke (pretežno lovska doživetja) je obj. v E (1924, 1927–8) in L (1922–9), KGMD (1925), Čuku na pal'ci (1924, št. 34; 1925, št. 24); v heksametrih je spesnil šaljiv ho-ho-ho-merski spev Krkopoljski lovci (L 1923–4). Poleg avtobiogr. spominov (KGM 1921; E 1926, št. 81; 1927, št. 170, 172, 181–2; 1928, št. 197) in spominov na prijatelje A. Rojca (E 1927, št. 62–3), F. Selaka (KGMD 1925), H. Zorna (E 1926, št. 224), intervjuja z V. Vodopivcem (E 1928, št. 40) idr. se je kramljaje loteval tudi zgod. snovi, npr. o Ogleju (E 1927, št. 200, 212–4, 218), o gradovih v Jul. krajini (ib. št. 226, 238, 268), jo nizal v ciklu Izprehodi ne prav starega upokojenca po Gor. (E 1925, št. 234 – 1927, št. 142, neredno), snoval roman Tratarjev študent (odlomek E 1926, št. 307). Knjižno je obj. v Gor. odrski igri Za tretjo goró, 1920 (ocena: J. Pahor, Učit. list 1920, št. 19; V. Belè, Gor. straža 1920, št. 45) ter Divji in nedeljski lovci, 1926 (najprej v Čuku na pal'ci 1925, št. 5–18). Nekaj člankov je posvetil lovski stroki (L 1923, 1927; E 1928, št. 13, 82).

Psevd.: Fr. Ž-ć, Fr. S-i, -i-, Fr. Starovaški. - Prim.: r. matice Videm (DAS); m. matice Gorica; Gabršček II; L 1929, 441–2 (s sliko); Novi list (Gor.) 1929, št. 26; C. Medeot, Studenti giuliani e trentini nell'Atene morava (Kroměřiž), Gor. 1971; A. Šavli, Zbornik za historiju školstva i prosvjete (Zgb) 1973, 115–6. – Slika: KGMD 1929, 44. Šavli

Šavli, Andrej: Žnideršič, Fran (1866–1929). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi908652/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine