Slovenski biografski leksikon

Žnideršič Branko, gradbenik, r. 22. jan. 1911 v Matenji vasi računovodju Milanu in Amaliji r. Skušek, živi v Ljubljani. Realko je obiskoval 1921–8 v Lj., kjer je od 1929 tudi štud. gradbeništvo na Tehn. fak. in 1936 dipl. 1944 je bil prom. z dis. Izoblikovanje cestnih krivin (izvleček obj. ZPD 1946). Do sept. 1937 je bil inž. pripravnik na banski upravi v Lj. (odd. za ceste), nato bil imenovan za asistenta na inšt. za ceste in železnice na Tehn. fak. (kasneje poimenovana FAGG – Fak. za arhit., gradb. in geodezijo), 1946 za docenta na odd. za gradb. in geodezijo, 1952 za izred. in 1959 za red. prof. za predmet ceste. 1981 je bil upok. 1958/9 in 1965–9 je bil dekan FAGG, 1959–61 njen prodekan, 1965–7 pa zastopnik fakultete v univ. svetu. 1971–5 je bil predstojnik odd. za gradb. in geodezijo FAGG, 1961–81 Prometnotehniškega inšt. (ga soust. 1961 z R. Jenkom in V. Zemljičem, gl. čl.), 1975–81 Prometnega odseka FAGG in 1979/80 študija ob delu.

Aktivno se je udeležil mnogih kongresov in simpozijev (Düsseldorf 1952, Bled 1957, Budva 1966, Mostar 1969, Lj. 1970, Portorož 1975, Arandjelovac 1978, Opatija 1982 idr.), bil 1968–79 na več študijskih obiskih in potovanjih (Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Španija, Švedska, Švica) ter zaradi navezave strok. stikov v Bratislavi in Budimpešti (1968) ter v Brnu in Trstu (1969). Pomembno je deloval v strok. združenjih in komisijah, bil npr. 1954–9 preds. cestne sekcije pri Zvezi društev gradb. inž. in tehnikov, 1959–61 podpreds. Zveze društev promet. inž. in tehnikov SRS, 1970–5 preds. rep. in član zvezne komisije za tehnično regulativo pri Društvu za ceste SRS in Zvezi društev za ceste Jsle. Kot eden najvidnejših jsl cestnih strokovnjakov je bil predstavnik v več rep. in zveznih organih, npr. 1957–61 v strok. svetu za promet pri Izvr. svetu SRS, 1957–9 v zvezni upravi za ceste, 1966–7 v Skupnosti za ceste SRS, 1969–73 v rep. komiteju za promet in zveze in v zvezni komisiji za dolgoročni program prometa. – Priznanja: 1949 Prešernova nagrada, 1965 red dela z zlatim vencem, 1977 red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1981 zaslužni profesor. 1969 je postal zaslužni član Jsl društva za ceste, 1971 častni član Zveze gradb. inž. in tehnikov Jsle, 1972 častni član Zveze gradb. inž. in tehnikov Sje ter ZIT Sje.

Ž. je pomemben idejni snovalec, odgovorni projektant, svetovalec, recenzent in revident, tehnični prevzemnik gotovih objektov pri novogradnjah ali rekonstrukcijah cest skoraj po vsej Jsli, pa tudi sestavljalec zveznih predpisov o projektiranju cest. Težišče njegovega dela je v študiju sodobnih prehodnih krivin za prometne komunikacije (ceste, železnice) v obliki klotoid. Rezultati študija (pričenši z dis.) so knjige tabel, potrebnih tako za projektiranje kot za zakoličevanje teh krivin. O tem je napisal knjige: Prelazne krivine na putevima i železnicama (Bgd 1946), Priručnik za iskolčavanje prelaznih krivina u obliku klotoide (1947; Bgd 1966², 1972³, 1978⁴ pod nasl. Priručnik za obeležavanje prelaznica oblika klotoide pravouglim koordinatama), Priručnik za polarno iskolčavanje prelaznih krivina u obliku klotoide (Bgd 1949; 1968², 1972³, 1978⁴ pod nasl. Priručnik za obeležavanje prelaznica oblika klotoide polarnim koordinatama), Priručnik za iskolčavanje kružnih lukova (krivina) (Bgd 1953, 1981⁶), Zakoličevanje prem in krivin (1958). Razprave in članke s tega področja obj. v časopisih in zbornikih, npr.: Zft d. österr. Ingenieur- und Architektenver. (Dunaj, 1953: Die polare Absteckung von Übergangsbögen in Klotoidenform), Strasse und Autobahn (Köln, 1953: Die Tabellen für das Abstecken von Übergangsbögen in Klotoidenform), Građevinarstvo (Zgb, 1958: Oblikovanje i iskolčavanje prelaznice kod protusmjernih i istosmjernih krivina), Ceste i mostovi (Zgb, 1976: Račun poprečnog nagiba kolnika u krivinama).

O vprašanjih splošnega značaja glede na projektiranje cest je razpravljal v publikacijah: Tirni razmiki (Bgd 1947), Sodobno projektiranje avtomobilskih cest (1966), Oblikovanje prostora avtocest (1970, z več soavtorji), Žlebljenje kolovoza (Bgd 1977, za Savez društava za puteve Jsle), Die Hauptstrassenrichtungen in Jugoslawien und ihre Verbindungen mit dem europäischen Strassennetz (Trst 1977) ter v časopisih in zbornikih, npr.: Tehnika (Bgd, 1946: Vpliv hitrosti na izgradnjo ceste), Naše građevinarstvo (Bgd, 1949: Dužina kočenja motornih vozila kao trasirni element), Tov (1948, 247–9: Razvoj in gradnja cest nekdaj in sedaj), Gradb. vestnik (1951: Preglednost ceste, Propustnost cest; 1952: Oblikovanje cest), Prometni zbornik (1968: Upoštevanje varnosti prometa pri projektiranju cest), Ceste in krajina (1970: Sodobno projektiranje cest v razmerju do krajine).

O problemih v zvezi z regulativo grajenja cest je napisal: Priročnik za cestarje in cestne nadzornike (1953, z L. Gržino in R. Jenkom), Tehnični predpisi za projektiranje avtocest pri nas in po svetu (1968, z V. Zemljičem), Začasne smernice za projektiranje avtocest (1968, z R. Jenkom in V. Zemljičem). S tega področja je obj. tudi več razprav in člankov v časopisih in zbornikih, mdr.: Ceste i mostovi (1956: Kritički pregled našeg tehničkog zakonodavstva iz područja projektiranja cesta), Uradni list SFRJ (1969: Tehnični predpisi o elementih in osnovnih pogojih, ki veljajo pri projektiranju javnih cest), Raccolta delle lezioni di nono corso internazionale di studi … dei trasporti nell'integrazione economica europea (Trst, 1969: Die neuen technischen Normen für die Strassenplanung in Jugoslawien) ter za Savez društava za puteve Jsle (Bgd, 1978: Uvažavanje bezbednosti saobračaja kod projektovanja puteva, Elementi puta, trasiranje puteva, projektovanje puteva) idr.

Zelo pomembno je njegovo delo na projektantskem področju, kjer je bil npr. odgovorni projektant za glavne projekte cest: Kamnik–Trzin (1955), Kladanj–Tuzla (1956), Celje–Vransko (1969), Arja vas–Petrovče (1973), Rimske Toplice–Jurklošter (1973); za idejne študije: vsi priključki hitre ceste Lj.–Zgb (1956), cesta Banjaluka–Doboj (1971) in zvezna cesta Gorenjska–karavanški predor (1973). Sodeloval je pri projektih cest: Prijedor–Tomašica (1956), Metlika–Črnomelj (1957), Bovec–Predil (1962), idejno Črnomelj–Vinica (1965) idr.

Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/1; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Delo 1981, št. 17 (s sliko), št. 273. – Slika: arhiv SBL. Lapajne

Lapajne, Svetko: Žnideršič, Branko (1911–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi908416/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine