Slovenski biografski leksikon

Žirovnik Janko, zbiralec ljudskih pesmi, šolnik in sadjar, v Kranju r. 7. febr. 1855 peku Janezu in Mariji r. Kaučič ter u. 27. okt. 1946. Gimn. je obiskoval 1866–70 v Kranju, učiteljišče 1870–3 v Lj. (učitelj glasbe A. Nedvěd), usposobljenostni izpit opravil 1876. Bil je učitelj v Škofji Loki (1873), Ljutomeru (1873–4) in Starem trgu pri Ložu (1874–7), nadučitelj v Begunjah pri Cerknici (1877–80), Zg. Gorjah pri Bledu (1880–90), Šentvidu v Lj. (1890–909), nazadnje v Borovnici do upokojitve 1924, ko se je preselil v Kranj in tam še nekaj let vodil šolo GM. – Bil je član glav. odb. KD (1891–910); 1935 imenovan za častnega meščana Kranja.

Glasbeno je začel delovati na gimn. v Kranju (vodil petje na šoli) in na lj. učiteljišču (sodel. v zboru Filharm. družbe), pozneje v krajih svojih službovanj ustanavljal in vodil pevske zbore, mdr. znani Žirovnikov zbor v Šentvidu (ustan. 1898; o njem napisal čl. Nekaj zgod. Žirovnikovega zbora, NA 1911, priloga, 34–5). Od ok. 1880 je zbiral in zapisoval slov. ljudske pesmi. Del besedil iz obsežne zbirke je poslal K. Štreklju za objavo v SNP (I–IV, 1895–1923), del zapisov z melodijami pa Odboru za zbiranje slov. nar. pesmi z napevi, ki je deloval 1906–1912 pod vodstvom Štreklja, po njeg. smrti (1912) pa M. Murka. Ker je zbiral kot ljubitelj brez narodopisne izobrazbe in je njeg. zbirka nastala pred Štrekljevo objavo navodil za zbiralce, pri zapisih ni navedel kraja zapisa ne imena pevca. Harmonizacije so preproste, namenjene nešolanim zborom, pisane po šolskih pravilih štiriglasnega stavka, ne glede na značilno ljudsko večglasje. Del gradiva je uporabil za zbirke, ki jih je sam priredil: 1) Narodne pesni z napevi, I–1883, II–1890; 2) Narodne pesni z napevi, I–1900, II–1901, III–1905, IV–1910 (nova pomnožena izd.; ocene: R. Vrabl, LZ 1901, 720; E. Adamič, NA 1911, 8–9; M. Bajuk, ib. 35), 3) Narodne pesmi z napevi I–1933, II–1936 (preurejena izd.), 4) Narodne pesmi za (šolsko) mladino, stopnja I–1907, II–1911, III–1921 (ocene: Fr. R-r., Sn 1907, 318; E. Gangl, UT 1907, 320–1; H. Druzovič, NA 1911, 9–10). Zbirke so bile tudi ponatisnjene, štev. pesmi iz njih pa prevzete v druge zbornike ljudskih pesmi.

Pedag. članke je pisal največ v SU: Petje v nar. šoli (1874), Zgodovina v nar. šoli (1874–5), Ali se ne bi dali oddelki v šoli s čim nadomestiti? (1876), Šiba v šoli (1877), O poučevanju v petju (1881), Nekaj misli o sedanjosti in preteklosti učitelj. stanu (1912), Za učiteljski konvikt (1920) idr.

Kot sadjar je bil zlasti uspešen v okvirih šol. pouka (prim. F. Kafol, K 1934, 66); šolski vrtovi in drevesnice v Zg. Gorjah, Šentvidu in Borovnici so bili med prvimi pri nas. 1884 se je udeležil nadaljev. sadjar. tečaja na Slapu pri Vipavi. 1888 je njeg. šola v Zg. Gorjah sodel. na dež. sadni razstavi v Lj. (prim. Vrtnar 1888, 78). O svojih izkušnjah je obj. štev. članke v K (1887: Sadjarjem; 1895: Stari vrtovi, novo življenje; 1898: Zbirka jabolk in hrušk za naše kraje; 1907: Obiranje sadja; 1926: Mešanec ali kompost), Vrtnarju (1888: Cepljenje rož; 1890: Cvetlične gredice, Šolski vrtovi), N (1889: Malinice, Drevje po zelenjadnih vrtovih; 1890: Nekoliko številk o koristnosti sadnega drevja), Slov. sadjarju (1915: Rumeni bellefleur), SiV (1930: Pripombe k ožjemu sadnemu izboru za kranjski srez) idr. Ocenil je knjigo G. Pirca Vrtnarstvo (LZ 1888).

Knjižno so izšli priložnostni in krajepisni spisi: Blaž Potočnik (1891, ponatis iz S 1891, št. 219–21), Nekaj o gospodarskih razmerah Št. Vida in njegove okolice (1907, ponatis iz ND 1907, št. 64–5), Vintgar (1930, 1931², delno obj. v M 1928), Blejski otok (1930, i. 1. tudi v nemšč., ponatis iz M 1930). Govor pred r. hišo pisatelja M. Tonejca v Gorjah je obj. v G 1905, št. 26. – O dolgoletnem dopisovanju z Levcem gl. Pisma F. Levca (III, 1973) in Ž-ovo zapuščino (NUK).

Njegov brat Josip, r. 10. avg. 1860 v Kranju in u. 18. febr. 1941 na Bledu, je po končanem učiteljišču v Lj. (1879) učil v Begunjah pri Cerknici in od 1891/2 v Zg. Gorjah. Objavljal je članke v UT in sestavil poljudno knjigo Cerkniško jezero (1898; ocena F. Seidl, LZ 1899, 638–40, 697–703).

Prim.: osebni podatki; podatki sina Janka; Bibl JLZ 13–14; Cvetko; Simonič; Šlebinger-Marentič; UT 1934/5, št. 25; M. Humek, SiV 1935, 29–30; J. Tominšek, ČZN 1937, 315–6; F. Kafol, Koledar in navodila sadjarjem … 1945, 16; A. Rojina, SiV 1946, 192 (s sliko); Sto let lj. učiteljišča, 1973. – Slika: IS 1929, 188. Lc. + Kumer

Lisac, L., Kumer, Z.: Žirovnik, Janko (1855–1946). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi902292/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine