Slovenski biografski leksikon

Žigon Joka (pri krstu Jožef), dramatik in literarni zgodovinar, r. 10. marca 1899 v Škofji Loki trgovcu Mateju in Marijani r. Dobrè, u. 6. jan. 1983 v Ljubljani. Gimn. je obiskoval od 1909 v Kranju in 1917 maturiral, bil 1917–8 na tirol. fronti, nato študiral slavistiko v Zgbu (1918/9) in Lj. (1919/20–1922/3, absolviral 1924). Na realni gimn. v Mrbu je bil 1924–9 suplent, potem brezposeln ali v priložnostnih službah v Lj.: ur. mesečnika Arhitektura (1932–4), arhivar pri SM (1934–5), korektor v Jugosl. tiskarni (1939–40). Od 1940 je bil bibliotekar in vodja Knjižnice NM (upokojen 1964). Po razpadu Jsle 1941 je bil v nem. ujetništvu in od konca 1941 v it., sept. 1943 pobegnil iz taborišča Garessio (prov. Cuneo) v Švico, kjer so ga internirali. Marca 1944 se je javil v bat. NOV in se 1945 prek Francije in It. vračal v domovino. – Bil je član uprav. odbora Slovenskega društva (soustan. 9. okt. 1937, gl. Slovenija 1937, str. 42). – Odlikovanje: red zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Javnosti se je najprej predstavil kot pesnik v LZ (1919: Odmev globin, Zločinec, Iz cikla Inter arma, Ob Piavi; 1920: Pesem, Nočno hrepenenje, Pesem), pozneje se s poezijo oglasil samo še 1973 v Loških razgledih (cikel Loški napisi, psevd. Loška smojka). – Za gledališče se je zanimal že kot študent, ko je režiral in igral v Škofji Loki. Najbolj se je uveljavil z dramo Kadar se utrga oblak (tiskana 1936; upriz. i. l. SNG Lj., 1937 SNG Mrb in več amaterskih odrov; ocene: L. Mrzel, J 1936, št. 285; T. Debeljak, S 1936, št. 195; isti, GL SNG-Drama Lj. 1936/7, št. 8; F. Koblar, S 1936, št. 297; V. Košak, Sja 1936, št. 33; F. Vodnik, Sja 1936, št. 50; J. Dolar, Neodvisnost 1937, št. 2; prim. tudi Ž-ovo izjavo O slov. drami, S 1937, št. 104). Dramo lit. zgod. ocenjuje pozitivno. Uvršča jo med meščanske, a še pod močnim vplivom »simbolistične dramaturgije« (F. Koblar, Slov. dramatika, II, 1973). Z motivi iz slov. meščanstva oz. malomeščanstva je Ž. ustvaril kritično realistično dramo, ki je »deloma napisana še z ibsensko dram. estetiko« (F. Zadravec, Zssl, 1972). Napisal je še komedijo Mogoče so pa jabolka res zastonj! (delna objava: Obzorja 1939) in protivojno igro Nikoli več vojské (DS 1939, ponatis v Loških razgledih 1983).

Članke je obj. mdr. v listih Slov. misel (1924: Kultura in civilizacija; glose: »Slovenskim« »svobodomislecem«, Slov. katoličanom, Bolj znanstveno), Sja (1933, št. 4: Beseda o sod. kulturnih vprašanjih, pozitivna ocena lista; 1935, št. 9: Vprašanje reprezentance slov. knjige; 1936, št. 26: P. Trubar – prvi vodnik slov. naroda), S (1935, št. 132: Pozabljeni Slomškovi rokopisi).

Najpomembnejše je Ž-ovo raziskovanje literarnih in kulturnozgodov. vprašanj. Ko je delal v arhivu SM, je za 70-letnico njene ustanovitve napisal monografijo Veliko pismo slovenske duhovne združitve. Ustanovitev SM (1935, naslov je določil O. Župančič; ocene: J. Kozak, LZ 1935, 681–6; J. Logar, DS 1935, 539–40). Študija je podana na štev. arhivskih virih, tudi novih. V NM je bil Ž. v neposrednem stiku s primarnimi dokumenti, na katerih sloni slov. narodna kultura, in dobil nove raziskovalne spodbude. Napisal je vrsto člankov in razprav s področja prešernoslovja: V Narodnem muzeju (Tov 1949, 109–10, o Prešernovi zapuščini v NM), Prešeren in trije Antoni Scheuchenstueli (SR 1955), Prešernoslovne študije (SR 1959/60, 1961/2), Prodaja Prešernovih »Poezij« do pesnikove smrti (NRazgl 1960, 62), Cenzura Zdravljice (ib. 1961, 61), Oliban popravlja Prešernu »Poezije« (ib. 1962, 51–2), Iz Prešernove pesniške šole (ib. 1963, 140), Ob rokopisu »Krsta« (v: F. Prešeren, Kerȿt per Savizi, 1836; faks. izdaja, 1967), Sonetni venec (Loški razgledi 1975, 1977), Regesta prešerniana (ib. 1978). Slov. kulturno zgod. 16. stol. je obogatil z razpravama: Kdaj je izšla prva slov. knjiga (SR 1954), Biografske zanimivosti iz 16. stol. (NRazgl 1962, 455). Obj. je tudi imenosl. študijo »Lontrg« (Loški razgledi 1963) in pravopisno Stoletna burka (ib. 1981, o besedi bravec). Za Ž-ovo raziskovalno metodo je značilna temeljitost in minuciozna natančnost. Pomembno je dopolnil štev. podatke o Prešernu in njeg. delu, kakor tudi o slovstvu iz Trubarjevih časov, mdr. je širšega pomena ugotovitev, da je izšla prva slov. knjiga 1550.

Prim.: EJ; SGL; L. Legiša, Zssl VI; B. Berčič, Loški razgledi 1974, 282–3 in 1983, 374–7; F. Planina, ib. 1982, 156; Slov. književnost 1982; B. Reisp, Knjižnica 1983, 65–8. – Slika: Loški razgledi 1974, 283. Reisp

Reisp, Branko: Žigon, Joka (1899–1983). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi901654/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine