Slovenski biografski leksikon

Žegar Matija, koroški bukovnik iz 2. pol. 18. stol., r. neznano kdaj, najbrž v okolici Šent Jakoba ali Hodiš na Kor., u. neznano kdaj in kje. 1767 je prev. v rožansko narečje v Frankfurtu 1682 izdana prerokovanja kapuc. p. Dionizija iz Luksemburga Antichrsta Shivllenie ali Leben Antechrista, obsežen rkp v foliju, ki je tudi ilustriran (hrani Kor. osrednja knjižnica, Ravne – Kotnikova zapuščina). Našel ga je 1902 Štefan Singer v Logi vasi (Augsdorf), natančnejši izvor pa ni znan. Ž-jev prevod Antikrista, ki ni popoln (le po »tem večem«), so radi prebirali, romal je od hiše do hiše, ga pogosto prepisovali. Znanih je nad 14 prepisov. Že 1769 je nastal prepis, ki je bil last Janeza Valjavca v Preddvoru; povzet je dokaj dobesedno, ima le nekaj gorenjskih jezikovnih oblik (gl. DAS). - Prim.: Kidrič, Zgod.; F. Kotnik, Zbornik Zimske pomoči 1944, 416–7; isti, Narodopisje Slovencev II, 1952, 89; I. Grafenauer, Koroški zbornik, 1946, 314; E. Nussbaumer, Geistiges Kärnten, Clc 1956, 73. N. Kt.

Kuret, Niko: Žegar, Matija. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi893919/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine