Slovenski biografski leksikon

Zwitter Vinko, manjšinski delavec, r. 19. jul. 1904 v Draščah (Draschitz) v Ziljski dolini gostilničarju in mlekarju Valentinu (doma z Abujeve domačije v Zahomcu) ter Mariji r. Janschitz, u. 3. maja 1977 na Tešinji (Tösching) pri Šentjakobu v Rožu, kjer je živel od otroštva dalje (bratranec Frana, Francija in Mirta, gl. čl.). Po osn. šolanju v Šentpetru pri Šentjakobu je obiskoval v Clcu gimn. (1919–21 v Kranju) in 1924 maturiral, 1924–8 štud. na Visoki šoli za svet. trgovino na Dunaju (prof. Othmar Spann), dis. iz trg. ved (Der Einfluss des Kapitalismus auf die Landwirtschaft) opravil 1941 (?), prof. izpit za trg. akademije pa 1951 na Dunaju. Od 1929 do nem. napada na Jslo 1941 je bil tajnik Slov. kršč.-soc. zveze za Kor. (1934 preimen. v Slov. prosvetno zvezo) in ur. tednika KorS (1936–8 tudi založnik in izdajatelj). Nar. zavednost si je izoblikoval že v dom. okolju. 1933 se je por. s Terezijo Prušnik, hčerjo znanega narodnjaka Franca iz Lobnika pri Žel. Kapli in sestro revolucionarja Karla-Gašperja. Za idejni razvoj v kršč.-socialnem smislu so bila za Z-a odločilna dijaška leta (mdr. sošolec J. Tischler), štud. druščina v Klubu slov. kor. akademikov ter prijateljstvo z Rud. Blümlom (poznejši prelat in idejni vodja katol. krila kor. Slov.). Nevreden nem. uniforme je bil 1941–5 v pregnanstvu, dodeljen podjetju Deutsche Lufthansa (München, Tábor na Češkem); ženo so 1944 zaprli, nato z družino pregnali v nem. del Kor. (Zammelsberg). Od 1946 je bil prof. na Trg. šoli in Trg. akad. v Clcu, učil nar. gospodarstvo in sloven., slednjo še na zasebnih dvojezičnih šolah v Tinjah, Šentpetru in Šentrupertu pri Velikovcu, upokojen 1970. – Priznanja: 1965 višji študij. svetnik, 1965 papežev viteški križ sv. Silvestra.

Kot poklicni prosv. organizator je Z. poživil dramsko in pevsko dejavnost ter vzgojil nov rod kult. delavcev. Kot publicist in urednik ter vodja slov. dijaškega doma v Clcu je imel pomembno vlogo v Polit. in gospod. društvu za Slov. na Kor. Mladi radikalni kršč. socialci so na izr. občnem zboru 2. okt. 1930 odrinili z vodstva liberalnega F. Petka in dosegli slov. podporo kršč.-soc. stranki na državnozborskih volitvah 9. nov. i. l. Novo vodstvo kor. Slov. je tako v obdobju stanovskega sistema izposlovalo nekaj koncesij, po drugi strani pa odbilo napredni demokrat. del kor. Slovencev. Prav Z. je avg. 1933 javnosti razkril tajne nacist. ponudbe o možnem premiku drž. meje na Dravo v zameno za jsl priznanje pripravljane priključitve Avstrije k nem. rajhu (prim. Petek, 275–6). 27. avg. 1937 je sopodpisal v Clcu dogovor o vzajemnem izboljševanju položaja kor. Slovencev in kočevskih Nemcev.

Do vidnega izboljšanja pa ni moglo priti, saj so se kor. Slovenci po »anšlusu« Avstrije mar. 1938 lahko zahvalili samo še nacističnim ozirom do Jsle za ostanke narod. pravic in za odložitev uresničitve že izdelanih genocid. načrtov. Z. je po pregonu preds. Slov. prosv. zveze Tischlerja skupaj s Petkom prevzel breme intervencij pri nacist. oblasteh, ob napadu na Jslo pa so ju z drugimi manjšin. voditelji za 3 mesece zaprli; značilno je, da je samo Z. prevzel nase polit. odgovornost (gl. Petek, 215).

Po vojni je bil Z. spet vključen v ožje vodstvo kor. Slovencev. 27. jun. 1945 je sopodpisal prvi memorandum britan. zasedbenim oblastem in bil do apr. 1946 drugi podpreds. Pokraj. odbora OF za Slov. Kor., tajnik Kmečke zveze (od ustan. marca 1946), zastopal kor. Slov. v Lj., zaradi prizadevanj za spremembo meja pa bil 29. dec. 1945 aretiran (avstr. žandarmerija ga izpustila šele na intervencijo britan. zasedbenih oblasti). Vsaj od srede 1946 so se vrstile v odboru OF interne kritike Z-ovega tolerantnega odnosa do slov. emigrantov na Kor. in do ljudi okrog britan. tednika Kor. kronika (1945–50) ter njegovega »samovoljnega in razdiralnega delovanja«. Okt. 1946 je izstopil iz ožjega Pokraj. odbora OF, febr. 1947 so ga izključili iz članstva OF, aprila je bil izključen iz osred. odbora Kmečke zveze. Po občnem zboru mar. 1948 pa je bilo Z-u dokončno onemogočeno delo v Slov. prosv. zvezi. Febr. 1949 mu je prenehala še funkcija preds. nadzor. odbora Zveze kor. zadrug (imel od 1939), maja 1949 je odložil načelovanje clc slov. hranilnice in posojilnice (od 1939).

Od izključitve iz OF in od sklepa o obnovitvi Avstrije v okviru predvojnih meja je Z. vodilno deloval pri obnavljanju in ustan. katol. organizacij kor. Slov., kar del slov. zgodovinopisja označuje kot usoden razcep med kor. Slov. in kot trganje stikov z matičnim narodom, drugi del pa kot realist. prilagajanje dejstvom. Poleti 1948 je bil med ustan. clc MD, 1949 ustanovil njeno revijo Družina in dom (oz. Vera in dom), 1949–56 jo ur. Bil je med pobudniki konservat. kršč. dem. polit. predstavništva Nar. svet kor. Slovencev, 1949–54 in 1958–62 njegov tajnik in pisec programskih člankov v njeg. glasilu Naš tednik (oz. Naš tednik-Kronika). 1953 je sodeloval pri ustan. Kršč. kult. zveze (druga prosv. centrala kor. Slovencev) in pri prosv. društvu Rož v Šentjakobu. Po 2. vatik. koncilu se je profiliral kot vodilni slov. laik v katol. organizacijah in cerkv. gremijih, posebej deloval med akademiki in izobraženci. 1965–77 je bil prvi preds. slov. Katol. delovnega odbora Katol. akcije in tako vodilni slov. zastopnik na sinodi krške škofije 1972, ko je bil neposredno po pogromu na dvojezične kraj. napise sprejet škofijski odlok o sožitju Nem. in Slov. v kor. Cerkvi. Ex offo je bil član škofij. sveta.

Ob vsem tem delu je upravljal majhno dom. kmetijo. Povezanost z zemljo in kmečko problematiko je izpričal z organ. uspešne udeležbe slov. kmetov na volitvah v kor. kmetij. zbornico nov. 1932. Sodel. je pri nastajanju desničar. Kmečke gospod. zveze, bil 1959–64 njen tajnik (na volitvah nastopala skupaj z levo Kmečko zvezo); velja za pobudnika slov. kmetij. šole v Tinjah.

Prispevke z vseh področij svojega udejstvovanja je obj. v kor. slov. časnikih, v KMD (Clc), Novi družin. pratiki, Nedelji, Zborniku slov. študentov na Dunaju (1962), Das gemeinsame Kärnten (Clc 1977), Kol-zborniku Svobodna Sja (B. Aires), nastopal v slov. oddajah clc radia. Ur. je Družinske večernice (Clc 1940), prir. knjigo Kaj vemo o modernem gospodarstvu (Clc 1959). – Poleg očeta je tudi brat Zdravko (1902–30), pravnik in politolog, deloval med prvimi poplebiscitnimi kor. izobraženci (gl. Il 1930, 351, s sliko; KorS 1930, št. 31–2; S 1930, št. 116).

Psevd.: – dro. - Prim.: osebni podatki; gradivo Inšt. za nar. vprašanja (Lj.); T. Zorn, Polit. orientacija kor. Slovencev … dis. 1968 (Univ. Lj.); Naš tednik (Clc) 1974, št. 29; 1977, št. 18; Naš tednik – Kronika (Clc) 1964, št. 29; Nedelja (Clc) 1977, št. 20; KMD (Clc) 1978, 126–30 (vse s sliko); F. Petek, Iz mojih spominov, 1979, 264–5; 130 let Družbe sv. Mohorja v Clcu, Clc 1983, 129 (s sliko). – Slika: arhiv SBL. J. Stergar

Stergar, Janez: Zwitter, Vinko (1904–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi888799/#slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine