Slovenski biografski leksikon

Zupančič Jože, prevajalec in časnikar, r. 1. marca 1894 v Zavrtačah pri Višnji Gori kmetu Antonu in Uršuli r. Zupančič, u. 29. jul. 1969 na Malem Lošinju in je tam pokopan; oče Črta (gl. čl.). Klasično gimn. je obiskoval 1907–15 v Lj., nato bil mobiliziran in poslan na fronto kot poročnik. Sept. 1915 se je predal Rusom, jan. 1916 odšel v Odeso, se vključil v srb. dobrovoljsko divizijo in se z njo okt. udeležil bojev v Dobrudži, potem z drugimi disidenti izstopil iz srbske vojske. Z boljševiki se je umikal v Sibirijo, febr. 1920 stopil v rdečo armado, bil sprejet v KP in poslan v partijsko šolo v Omsku. Zaradi lažnih ovadb je bil iz partije izključen in 8 mes. zaprt, konec 1921 izpuščen, spomladi 1922 je krenil proti domovini in se junija vrnil v Lj. Pri SN je prevzel ur. podlistka in kulturne rubrike (1922–4 tudi vpisal 4 semestre na Pravni fak. v Lj.), bil gl. urednik od 4. sept. 1925 do 15. sept. 1943, ko so ga zaradi sodel. z OF zaprli in odpeljali v Dachau. Po osvob. je bil časnikar pri LdP, LDk, SPor in Delu, 1962 upokojen. – Bil je član Društva novinarjev Sje (dolga leta odbornik), Društva knjiž. prevajalcev Sje, Društva znan. in tehn. prevajalcev Sje (soustanovitelj).

Ob rednem časnikarskem delu je veliko prevajal iz srbohrv., ruš., češ. in nem. public. in liter. besedila za potrebe SN (mdr. anonimno blizu 60 romanov za podlistek) in povojnega časopisja. Knjižno je izšlo nad 70 del, mdr.: P. Decourcelle, Prekletstvo ljubezni (1932), V. A. Kaverin, Dva kapitana (1946), V. T. Jurezanski, Ukročena reka (1947), V. P. Nekrasov, V stalingrajskih okopih (1947), V. Dedijer, Dnevnik (1948–51), A. A. Fadejev, Mlada garda (1948), M. Pijade, Izbrani govori in članki (1950), P. Buck, Zmajevo seme (1952), J. Hašek, Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni (1952), U. Sinclair, Menjalci (1953), W. Saroyan, Človeška komedija (1952), V. K. Arsenjev, V sibirski tajgi (1956), L. M. Leonov, Ruski gozd (1956), F. Barbieri, Črna internacionala (1956), J. M. Kulišer, Splošna gospod. zgod. srednjega in novega veka (1959), V. Kovačević, V okopih Španije (1959), Z. Pečar, Alžirija v plamenih (1959), I. Šibl, Vojni dnevnik (1961), E. Caldwell, Tobačna pot (1962), A. Vojinović, Beli bregovi Pohorja (1963), B. Čopić, Bitka v Zlati dolini (1965), Pionirska trilogija (1965), Bojevniki in begunci (1966) in Pripovedke izpod zmajevih kril (1966), E. M. Remarque, Vrnitev (1966) in Trije tovariši (1966), E. Anthony, Elizabeta I. Angleška (1967), J. Bókay, Bohemi in metulji (1967), V. I. Čujkov, Konec tretjega rajha (1967), Sutjeska (1967), Jugoslovani v Oktobru (1969), N. Nikolić, Taborišče smrti Jasenovac (1969), E. Koš, Pokol v Novem Sadu (1970). – Nekaj knjig je prev. skupaj z ženo Mileno r. Pirc (r. 17. apr. 1896 v Lj., u. 22. febr. 1986 v Münchnu, pokopana 11. apr. v Lj.): G. Ostrogorski, Zgod. Bizanca (1961), Đ. Radenković, Maršali, generali in politiki o drugi svetovni vojni (1963), W. S. Churchill, Druga svetovna vojna (1964), G. K. Žukov, Spomini in premišljanja (1969).

Kot praktik z izostrenim jezikovnim čutom je vzgajal mlajše časnikarje, tudi z rubriko Jezikovno sito oz. Jezikovni kažipot (Novinar 1950–1, 1954–9). Članek O prevajanju iz ruščine je izšel postumno (NRazgl 1969, 574–5). – Svojo odisejado med 1. vojno in po njej je večkrat opisal, npr.: Pred 40 leti v Rusiji (LDk 1957, št. 81–168, izh. neredno), Spomini na Oktober (ib. št. 231–255, izh. neredno), Kdo so bili disidenti (Delo 1967, št. 71–78), Pred 50 leti v Rusiji (ib. št. 276–286), Oktobrska revolucija (Prešernov kol 1968). – V času med obema vojnama si je prizadeval, da bi Višnja Gora z okolico turistično zaživela, bil pobudnik in glavni organ. gradnje doma na Polževem (med vojno požgan). – Psevd.: J. Z.

Prim.: osebni podatki; r. matice ž. Višnja Gora (ŠkALj); Moder, SLNP; SBibl; B. Borko, Delo 1969, št. 208 (s sliko); Z. Knez, NRazgl 1969, 500; F. Šušteršič, TV–15 1969, št. 31 (s sliko); S. Škrabar, Zbornik obč. Grosuplje, 1970, 69–72 (s sliko). Munda

Munda, Jože: Zupančič, Jože (1894–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi885323/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine