Slovenski biografski leksikon

Zeschko Valentin, trgovec in tovarnar, v Ljubljani r. 26. dec. 1807 steklarju Francu in Tereziji r. Ogrin ter u. 5. jul. 1885. Očeta Franca (r. 15. maja 1763 v vasi Sádek pri Polički na Češkem, u. 10. sept. 1843 v Lj.) sta župan in svet mesta Polička 14-letnega odpustila iz podložništva; tedaj se je verj. šel učit steklarske obrti. Kdaj je prišel v Lj., ni znano, 16. febr. 1795 pa mu je bila kot steklarju podeljena meščanska pravica. O obrtnem in poslovnem uveljavljanju ni dosti znanega, omenja se kot steklar ali steklar. mojster, pozneje tudi kot trgovec s steklom. Brez dvoma je bil poslovno uspešen (češko steklarstvo bilo zelo razširjeno in dobro razvito), kajti že 1801 je kupil hišo na Mestnem trgu št. 7 (najimovitejši predel Lj.), 1802 pa še hišo št. 8, kar kaže, da je imel precejšen kapital. V času franc. Ilirije je bil v predlogu lj. župana A. Codellija med nadomestnimi kandidati za člana municipalnega sveta označen kot trgovec s steklom, 18 let v trgovini, lastnik 2 hiš s 4000 franki letnih dohodkov. S tem je sodil v srednjo dohodkovno skupino. Ukvarjal se je tudi z denarnimi posli: z Gašp. Kandučem sta 1837 prejela denar za zgraditev hiše stolnih kuratov, torej sta gradnjo financirala. Od njeg. 4 otrok sta ostala živa Valentin in hči Josipina (r. 5. marca 1805, u. 6. okt. 1885), ki se je por. s Fidelisom Terpincem (gl. SBL IV, 62).

Valentin se je steklarske obrti učil pri očetu, nato v solidnih trgovinah s steklom 2 leti na Dunaju in pol leta v Pragi, pri tem na Češkem obiskal najbolj znane tovarne stekla. 1831 mu je dal lj. mestni magistrat dovoljenje za obrt in trgovino, 68-letni oče pa se je obrti odpovedal. 1835 se je por. z Ano r. Herrman (r. 1817 na Dunaju), imela sta 13 otrok. Že eno leto po gospodar. osamosvojitvi je kupil hišo na Mestnem trgu št. 6, očetovi hiši sta bili nanj prepisani 1840. Hiši št. 6 in 7 je pozneje prodal, dasi mu je najemnina od njiju prinašala precejšnje dohodke; hiša št. 8 je ostala v lasti družine do 1911. Steklarstvo in trgovino je 1838 opustil in začel investirati kapital v industr. podjetja svaka Fidelisa Terpinca (SBL IV, 61–3). Ta je 1842 ustan. »c. k. privilegirano mehanično tovarno olja, papirja in barvnega lesa« (družabnika poleg Z-a še Fr. Galle in Jož. Bischof) z začetno glavnico 300.000 gld. Družba je zgradila papirnico idr. obrate v Vevčah, 1861 tovarno za umetno volno in brusilnico lesa v Verjah pri Medvodah, 1868 kupila in preuredila papirnico v Goričanah. Verj. je za te nadaljnje naložbe prispeval Z. dodatni kapital in zato prodal svoji hiši. Pri vodenju obratov je sodeloval, med Trpinčevo odsotnostjo ga nadomeščal. 1870 je družba prodala papirniške obrate graški delniški družbi Leykam & Josefsthal A. G. Papier-u. Druckindustrie za 1,300.000 gld, družabniki so prejeli polovico v gotovini, polovico v delnicah. 1867 je Terpinc pritegnil Z-a še k industr. podjetju Terpinc & Z., tovarna sukna in kocev (danes Pletenina ob Zaloški c.). Prokurist te tovarne je postal sin Julij. Zaposlovali so 100 do 130 delavcev, izdelovali sukno, koce (zlasti za vojaštvo), loden, velurje, klobučevino za papirnico, vato, plahte ip., izdelke prodajali po vsej Avstro-Ogrski in tudi v Rusijo. V nekd. mlinu v Zg. Hrušici so uredili obrat za sušenje sukna in kocev; za tovarno barvil in strojil uredili obrat, v katerem so mleli ježice in barve. Tretje podjetje je bila tovarna za umetno volno, ki se ji je pridružil obrat za izdelovanje vate. Tovarno sukna in kocev (z drugimi obrati) so po smrti Z-a in solastnice Josipine Terpinc prevzeli sinovi Julij, Ludovik in Valentin ml. Ustanovili so 1886 javno trg. družbo za dobo 10 let in firmo preimenovali v Terpinc & Z., nasledniki bratje Z., a je bila že 1890 likvidirana.

Pobudnik in organizator industr. podjetij, pri katerih je bil Z. udeležen, je bil svak Terpinc. Z. je v veliki meri prispeval kapital in opravljal trg. posle kar do smrti. Ob slovesno obhajani 50-letnici poroke mu je osebno čestital dež. preds. A. Winkler in ga obvestil o odlikovanju z viteškim križcem Franc Jožefovega reda (za zasluge pri pospeševanju nar. blagostanja). Otroci so slavljencema izročili oljnato skupinsko sliko vseh 13 otrok (ni ohranjena), zeti in snahe pa zlato medaljo s podobo jubilantov, njunima imenoma in datumom poroke (gl. LW 1885, št. 252). Ko je mesec po praznovanju Z. u., je veličastni pogreb pokazal, kako pomembna in znana osebnost je bil.

Z-ovi sinovi so se ukvarjali več ali manj s trg. posli, vendar v uspešnosti ni nobeden dosegel očeta; za večino bi mogli reči, da je bil njihov življ. obstoj v precejšnji meri odvisen od tega, kar so podedovali. Julij (r. 14. marca 1837, u. 1907 v Gradcu) je postal knjigovodja in se preselil v Gradec. Ludvik (r. 25. avg. 1838, u. 14. apr. 1914 v Lj.) se pozneje omenja kot hišni posestnik in zasebnik; ob Erjavčevi c., kjer zdaj stoji Kidričev spomenik, si je zgradil gosposko vilo, obdano z velikim vrtom, na katerem je stalo gospodar. poslopje v istem slogu kot vila. 1891–5 je bil direktor Kranjske hranilnice. Valentin ml. (r. 26. febr. 1852, u. 13. maja 1925) je ostal zaposlen v industriji, nazadnje kot tovarniški disponent. Adolf (r. 27. sept. 1847, u. 30. okt. 1905) je bil sprva namenjen, da nadaljuje očetovo stroko. 1869 je prijavil steklarsko obrt, 1873 jo že odjavil in postal zasebni uradnik in končno zasebnik. Albert (r. 6. nov. 1848, u. 15. dec. 1933) je imel trg. izobrazbo; začel je trgovino s papirjem, jo razvil na veliko, trgoval tudi s pisar. potrebščinami in knjigami. Znan je kot eden prvih kolesarjev v Lj. Bil je velik podpornik revežev in dobrodelnih organizacij (gl. S 1933, št. 286 in Kron 1989, 221, s sliko). Tudi Albertov sin dr. Erik je bil veletrgovec. Živel je več let v Čakovcu, 1939 se spet naselil v Lj. in bil zadnji iz družine Val. Z-a, ki ga omenja register lj. prebivalstva. Od hčera se je Ernestina (r. 12. nov. 1839, u. 4. okt. 1925) por. z industrialcem Val. Krisperjem; njun sin dr. Valentin (SBL I, 570–1) je bil pravnik in organizator tujskega prometa v Sji.

Prim.: r. in m. matice stolne ž. Lj. (ŠkALj); popisi in registri prebivalstva; Cod XX/5, 182, 441; Reg. I, fasc. 96, fol. 180 sl.; fasc. 289, fol. 140 sl.; fasc. 1138, fol. 158 sl.; delovodnik 1837–9; Okrož. gospodar. sodišče Lj. Vpisnik družabnih tvrdk, zv. I, št. 6 in 32; V. Fabjančič, Lj. župani in sodniki III, 813; isti, Knjiga hiš, III. del (Veliki trg) 588 sl. (vse MALj); dopis Aloisa Leeba (arhiv SBL); LL 1885, št. 126, 150; LW 1885, št. 257; LZg 1885, št. 124–5, 150, 152; R. Andrejka, Kron 1934, 114–20; J. Šorn, Razvoj papirnice Vevče, 1956, 24, 27; K. Kobe-Arzenšek, Prvi tekstilni in industr. obrati na Slov., 1968, 14 sl.; V. Valenčič, Starejša lj. industrija, 1973, 29 sl., 33 (razst. kat.). – Slike: Valentin (Kron 1934, 116); Franc in žena Terezija, olje M. Langusa (gl. Steska 226; Kron 1940, 98); Josipina por. Terpinc, olje M. Langusa (Kron 1934, 115; 1940, 100); Ana (?), hči Valentina, olje M. Langusa (NUK; gl. tudi Kron 1934, 116). Vlč.

Valenčič, Vlado: Zeschko, Valentin (1807–1885). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi864922/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine