Slovenski biografski leksikon

Terpinc (Terpinz) Fidelis, industrialec in organizator kmetijstva, r. 24. apr. 1799 v Kranju trgovcu Blažu in Elizabeti r. Grilc, u. 15. febr. 1875 v Lj. Po osn. šoli v r. mestu in niž. razr. gimn. v Lj. (1813–4) je s 16 leti stopil v očetovo trgovino. Ok. 1820 je z očetovim kapitalom osnoval ob sotočju Kokre in Save valjalnico za koce, kmalu nato začel trgovati s slamniki, s tem spodbudil razvoj slamnikarske obrti najprej v Ihanu, nato v domžal. in mengeški okolici do Vodic ter Komende, z organizacijo le-te postavil temelje za ustanovitev slamnikar. industrije. L. 1825 se je por. z Josipino Zeschko (1805 do 1885), ki je veljala od 1823 za na pol zaročenko A. Smoleta (SBL III, 384–7; nanjo meri Preš. verz »… deklica druz'ga moža je objela«: V spomin A. Smoleta); i. l. je kupil na dražbi drž. gospostvo in graščino Fužine pri Lj., tu uredil velike mline, s Fabriottijem ustan. trgovino z dež. pridelki (T. & Fabriotti) in jo vodil do 1838. Prepotoval je pol Evrope, obiskoval mednar. kmetij. in obrtne razstave ter spoznaval nove tehn. pridobitve, jih doma koristno uvajal (npr. 1830 prvi mlatilni stroj in mikalnico za slamo), uvozil in redil bike švicar. plemenitih pasem. Obnovil je graščin. mline na Ljubljanici (33 tečajev in 330 konj. moči), z moko zalagal Lj. z okolico in deloma Trst. Zelo se je zavzemal za strok. izobrazbo, prirejal prakt. tečaje in oglede za člane KD, zaradi prizadevanj za napredek v kmetijstvu bil 1849 izvoljen za preds. KD, jo vodil do 1868; pod T-čevim preds. je KD razširila svojo dejavnost, povečala število članov, organizirala večje kmetij. in obrtne razstave ter uvajala nove sadeže in posevke (sirk, laško repico), na T-čevo pobudo začela izdelovati kostno moko za gnojilo; na Poljanah je KD razširila poskusni vrt z drevesnico ter 1850 ustan. Podkovsko in živinozdr. šolo (vodja družbin tajnik J. Bleiweis, SBL I, 42–7). T. je prejel štev. priznanja (ali medalje na kmetij. in obrtnih razstavah na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Londonu) ter odlikovanja: 1865 častni meščan Lj.; častni oz. dopisni član KD na Dunaju, v Gor., Lwovu, Černovicah, Salzburgu; član Acad. Nat. Agricole v Parizu, njen častni preds. za Avstrijo; vitez Franc Jožef. Reda.

Ko je 1836 opustil trgovanje z dež. pridelki, je mlina na desnem bregu Ljubljanice preuredil v žage, tretji mlin ohranil za lastne potrebe; 1840 je kupil mlin na Šumu, ga preuredil v oljarno (obratovala do 1845), tik nad njim 1842 ustan. tovarno za papir, v družbi s svakom Val. Zeschkom, Fr. Galetom in Jož. Bischofom jo registriral kot »c. k. privilegirano mehanično tovarno olja, papirja in barvnega lesa«; ista družba je v nasl. l. kupila še tkim. sekretarjev mlin na desnem bregu, podrla kovačnico kmetij. orodja (fužine) na otoku ter tu zgradila tovarno strojil in barvil; 1850 kupila še Šimnov mlin na levem bregu, do 1851 zgradila tovarno papirja, ki so jo po obisku in dovoljenju nadvojv. Ivana 1852 imenovali Janezija. Iz obeh obratov sestavljena papirnica Vevče je bila prva strojna papirnica na slov. in kasneje na jsl tleh, 1853–4 zaposlovala ok. 200 delavcev (od tega 120 žensk). L. 1861 je družba vevških papirnic kupila na T-čevo pobudo svet in slap v Verjah pri Medvodah, na desnem bregu so zgradili tovarno za umetno volno, na levem pa brusilnico lesa (po požaru 1880 preurejena v papirnico). Nazadnje je 1868 T. kupil in preuredil papirnico v Goričanah, od 1872 so tu izdelovali papir neposredno iz lesovine, s tem idejno in praktično zasnoval veleobrat Združene papirnice Vevče-Goričane-Medvode, a ga 1870 prodal delniški družbi Leykam & Josefsthal A. G. Papier u. Druckindustrie v Gradcu. — Z lastnim kapitalom je T. 1861 ustan. tovarno za sukno in koce v Lj.-Vodmatu (poznejša D. Hribar, danes Pletenina), od 1867 dalje kot firma T. & Zeschko izdeloval koce in sukno za vojaštvo, pa tudi loden, velur, vato in klobučevino; 1862 sta podjetnika kupila jezuit. mlin v Zg. Hrušici in ga preuredila v obrat za sušenje sukna in kocev. — L. 1870 je kupil od kameraln. fonda Škofjeloški grad, 1871 pa grad Zaprice pri Kamniku.

T., vodilni slov. gospodarstvenik in prvi industrialec, je polit. pripadal Bleiweisovemu ožjemu krogu (E. Costa, L. Svetec, L. Toman), se uveljavil kot napreden kmet-graščak, še posebej kot preds. KD, deloval je tudi družbenopolit.: 1848 bil poveljnik 1. čete meščan. garde; i. l. zastopal veliko posest na drž. zboru v Koměřižu; 1866 bil izvoljen na listi kmečkih občin lj. okolice v dež. zbor (1867–9); 1866–8 namestnik dež. glavarja (prvi Slov. na tem položaju), zaradi bolezni vse javne funkcije odložil in se posvetil kmetijstvu ter zbirateljstvu. — Dom. kult. življenju se ni odtegoval, svojega biv. prof. V. Vodnika je spoštoval in občudoval, spesnil nekaj prigodnic, mdr. Ant. Umeku (ga tudi gmotno podpiral); bil prijatelj M. Čopa (SBL I, 97–109), M. Langusa (ib. 614–6), ki je upodobil T-čevo sorodstvo in njeg. posesti, sodeloval v Bleiweisovih Pratikah (1846- ); o gospodar. vprašanjih pisal v N (mdr.: 1849, 65; 1851, 191; 1861, 391; 1862, 17; 1865, 52, 99), podpiral Čitalnico, KD, SM, Sokola; honoriral vodnika Jož. Šesta (1809–81, po dom. Škantarja) za nadelavo planin. poti na Triglav. — T-čev bratranec Janez, r. 20. jul. 1802 v Kranju »mušlinarju« Antonu in Gertrudi vdovi Gogala, u. 10. marca 1846 v Kamniku, kjer je bil 1833–46 okr. zdravnik, je l. 1830 obranil Disertatio inauguralis pharmacologicomedica de nicotiana, quam … Dunaj 1830. — Prim.: privatni fond III (MALj, fasc. Paumgarten); Cvetko III, 105, 414, 475; Kidrič, Zgod. 619–20, 622; Marn XXV, 25; NZT 202–7 (s sliko); PA 280; Žontar, Kranj (kazalo); IB 1844, 78; LZg 1848, št. 53; 1875, št. 39; Zora 1852, 155–6; N 1865, 125; 1868, 397; 1875, 61; SN 1869, št. 63; 1875, št. 37, 40; LT 1875, 38; ZD 1875, 61; DS 1895, 250; I. Slokar, Gesch. d. österr. Industrie. Wien 1914, 438; Kron 1934, 114–20 (s sliko); 1939, 93–4; 1940, 97–102 (s sliko); J. Šorn, Razvoj papirnice Vevče. 1956, 21–32; PV 1964, 107; K. Kobe-Arzenšek, Prvi tekstilni industrij. obrati na Slov. 1968, 13. — Za Janeza: r. matice Kranj (Kancijan); mrl. matice Kamnik (prepisi ŠkALj); Pintarjevo gradivo (arhiv SBL); Žontar, Kranj 251, 402, 418; Juventus 1815/16 in 1817/18; Schematismus des laib. Gouvernements 1833–1846; MHK 1862, 86; P. Simoniti, Sloveniae scriptores latini … 1972, 132. — Slika: portret M. Langusa, Kron 1940, 101 (repr.). Šorn + Adč.

Šorn, J., Adamič, F.: Terpinc, Fidelis (1799–1875). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi693850/#slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine