Zei, Zlatko (1908–1982)

Zei Zlatko, slikar, r. 7. jun. 1908 v Trstu (Rojan), u. 11. jun. 1982 v Izoli, pokopan v Mariboru; brat Miroslava (gl. čl.). Realno gimn. je začel 1918/9 v Trstu, nadalj. v Mrbu (1919–23), kamor se je družina preselila zaradi ital. polit. pritiskov na Slov., nato obiskoval učiteljišče (1923–7, matura 1928). Slikarstva se je učil v zasebni šoli prof. A. Gvajca (1923–32), pri materinem bratu V. Cotiču (1927–9), J. Mežanu (1928–9) in K. Jiraku (1937–8) v Mrbu. Po 1950 je ob delu študiral lik. vzgojo na VPŠ v Lj., diplomiral 1954. Bil je učitelj risanja: od 1928 na deški meščan. šoli v Murski Soboti, od 1930 na osn. šoli v Vidmu pri Ptuju, od 1934 na meščan. v Rušah pri Mrbu in 1937–41 na meščan. deški v Mrbu. Po kapit. Jsle je v Ptuju prišel v nem. ujetništvo, a pobegnil v Lj., nov. 1941 s ponarejenimi dokumenti odšel k izseljeni družini v Srbijo in skoraj vso vojno preživel v okraju Užice. 1944 se je z družino pridružil partizanom in delal v agitpropu užiš. okrožja, od jan. 1945 v propagandnem slikar. oddelku pri VŠ v Bgdu, od aprila v agitpropu v Murski Soboti in Mrbu. Od sept. 1945 je učil risanje na I. mrb gimn. (hkrati še na nekaterih osn. šolah), vmes bil 1950–2 tehn. vodja SNG Mrb, upokojen 1964. – Udeležil se je slikar. kolonij Ravne 1975 in 1978, Ptuj-Borl 1976. Bil je član: lik. društva Brazda, mrb. pododb. DSLU (tajnik 1963–73, tehn. vodja Razst. salona Rotovž 1971–6), Sokola in Partizana (prim. 75 let Društva za telesno vzgojo Partizan Mrb-Center, 1982, Z. soavtor in sour.) idr. – Odlikovanji: red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1972); red dela z zlatim vencem (1979).

V akvarelih, gvaših, oljih, risbah (svinčnik, kreda, oglje) in skicah je najpogostejši motiv krajina: Jesen, Skale (1938), Megla na Krasu (1977) idr. V zadnjem desetletju je uporabljal zlasti metamorfoze detajlov kraških tal (Skalnato vejevje, 1973), morskih čeri (Čeri, 1976) in gorskih skal. Šijanec ga označuje kot risarja in akvarelista krajinskega razpoloženja. Slikarstvu se ni utegnil dovolj in neprekinjeno posvečati, zato je opus sorazmerno skromen. Slike izpričujejo, da sta mu Cotič in Gvajc (oba »begunca« iz Slov. primorja) posredovala izročilo slov. postimpresionizma in secesije.

Razstavljal je samostojno doma: Mrb 1939, 1940 (s T. Primožičem, kat.), 1953 (z O. Polakom), 1954 (kat.), 1972 (kat.); Užice 1944; Radenci 1969, 1972; Celje 1974 (kat., uvod B. Rudolf); na tujem: Passau 1971 (kat.), Untergriessbach 1971 (kat.), Nürnberg 1971, Zah. Berlin 1976 (z O. Polakom, kat.). Udeležil se je skupinskih razstav mrb lik. umetnikov in DSLU Lj. doma in v tujini. Retrospektivna razstava v Mrbu 1978 (kat., uvod M. Gabršek-Prosenc; z biogr., seznamom razstav, ilustr. in scenografij; z reprod. in sliko). – Njeg. dela hranijo umetn. gal. Mrb, Ptuj, Kardeljevo, Titovo Užice, Grafoteka Reinickendorf (Zah. Berlin). – Ukvarjal se je tudi z gledališčem. Na sokol. odrih v Murski Soboti, Rušah in Mrbu je med vojnama igral, režiral in bil scenograf; 1950–2 je naredil pet scenografij za SNG Mrb (prim. Repertoar). Po 2. vojni je ilustr. nekaj učbenikov.

Sin Zlatko (r. 28. marca 1937 v Rušah, u. 14. dec. 1986 na Golniku, pokopan v Mrbu) je študiral ekonomijo na lj. univ., diplomiral 1962. Zaposlen je bil v razl. podjetjih (od 1962 mrb Metalna, od 1965 Tovarna dušika v Rušah, od 1968 mrb Tehnogradnje), 1970–8 je bil notranjepolit. ur. Večera. Napisal je humorist. spomine na služenje voj. roka Sivo zeleno leto (1980).

Prim.: osebni podatki; SGL; F. Šijanec, Sod. slov. lik. umetnost, 1961; nekrologi 1982: Delo št. 139 (M. Gabršek-Prosenc); Večer št. 137 (ista), 136; Dnevnik št. 165 (F. Zalar, vsi s sliko), PDk, št. 142 (E. Frelih); – D. Mevlja, Večer 1988, št. 139 (s sliko). – Intervjuji: Večer 1975, št. 285 (O. I.); 1982, št. 95 (H. Grandovec, s sliko); Sedem dni 1978, št. 27 (J. Švajncer, s sliko). – Slika: arhiv SBL. – Za sina Zlatka: arhiv. gradivo (Skupnost pokojnin. in invalid. zavarovanja Mrb); D. Simončič, Večer 1986, št. 291 (s sliko). Zdč.

ZEI Zlatko, slikar, r. 7. jun. 1908 v Trstu (Rojan), u. 11. jun. 1982 v Izoli, pokop. v Mrbu. Oče Herman, železn. strojevodja, mati Rozalija Cotič, brat Miroslav, biolog, ihtiolog (gl. čl.). Real. gimn. je začel v Trstu (1918/19) in nadaljeval v Mrbu, kamor se je družina preselila, dovršil pa je učiteljišče 1928. Slikarstva se je učil pri A. Gvajcu, materinem bratu V. Cotiču, J. Mežanu in K. Jiraku, po 1950 je ob delu študiral likovno vzgojo na VPŠ v Lj. in diplomiral 1954. Pred vojno je poučeval risanje v različnih krajih, vojno je preživel v izseljenstvu v Srbiji v užiškem okraju, od 1944 je delal v partiz. agitpropu užiškega okrožja, od jan. 1945 v propagandnem slik. odd. VŠ v Bgdu, od apr. v agitpropu v Murski Soboti in Mrbu. Od sept. 1945 do upok. 1964 je učil ris. na šolah, vmes je bil 1950–52 tehn. vodja SNG Mrb. – Udeležil se je slik. kolonij Ravne 1975 in 1978, Ptuj-Borl 1976. Bil je član: lik. društva Brazda, mrb. pododb. DSLU (tajn. 1963–73, tehn. vodja Razst. salona Rotovž 1971–76), Sokola in Partizana. Sour. in sodeloval je pri zborniku 75 let Društva za telesno vzgojo Partizan Mrb.-Center, 1982. – Kot slikar je upodabljal predvsem pokrajine v akvarelih, gvaših, oljih in risbah. V zadnjem desetletju je podajal zlasti metamorfoze detajlov kraških tal (Skalnato vejevje, 1973), morskih čeri (Čeri, 1976) in gorskih skal. Ker se je ukvarjal s slikarstvom samo ob prostem času, ni ustvaril veliko. – Razstavljal je: Mrb. 1939, 1940 (s T. Primožičem, kat.), 1953 (z O. Polakom), 1954 (kat.), 1972 (kat.); Užice 1944; Radenci 1969, 1972; Celje 1974 (kat., uvod B. Rudolf); Passau, Untergriessbach in Nürnberg 1971, Zah. Berlin 1976 (z O. Polakom, povsod so izšli kat.). Sodeloval je tudi na skupin. razstavah mrb. lik. umetnikov in DSLU. Lj. doma in v tujini. Retrospektivna razstava je bila v Mrbu 1979 (kat., uvod M. Gabršek-Prosenc; z biograf., seznamom razstav, ilustr. in scenografij, z reprod. in sl.). - Ukvarjal se je tudi z gledališčem in na sokol. odrih v Murski Soboti, Rušah in Mrb. med vojnama igral, režiral in bil scenograf. Med 1950–52, ko je bil tehn. vodja SNG Mrb., je pripravil zanj sedem scenografij. Po zadnji vojni je ilustr. nekaj učbenikov. Dobil je več priznanj in nagrad.

Prim.: Asta Znidarčič, Z. Z., SBL IV, 786–87 in tam navedena liter.; E. Frelih, PDk 1982, št. 142; SGL III, 799–800.

Ured.