Slovenski biografski leksikon

Zdešar Anton, cerkveni zgodovinar, r. 11. jan. 1871 na Ljubgojni pri Horjulu kmetu Tomažu in Mini r. Logar, u. 18. apr. 1945 v Jastrebarskem (Hrv.). Po osn. šoli v Horjulu, klas. gimn. 1882–90 in začetem bogoslovju v Lj. je jul. 1891 vstopil v Misijonsko družbo (lazaristi) v Gradcu, končal redovno bogosl. šolanje in bil 1896 ord. Na graški univ. je dosegel 1904 doktorat z dis. De evolutionismo religioso, nato predaval dogmatiko na redovni šoli in deloval med graškimi Slovenci. 1913 je postal prvi superior v Mirnu pri Gor., se 1914 udeležil občnega zbora Misijonske družbe lazaristov v Parizu, kjer pa so ga ob izbruhu 1. svet. vojne internirali kot avstr. državljana (gl. Bg 1917, 240–3, 267–8, 336–9; 1918, 15–7, 85–7, 203–5, 283–4; ni zaklj.). Vrnil se je 1917 v Lj., 1919 bil imenovan za prvega ravnatelja novoustan. slov. province usmiljenih sester (pozneje jih vpeljal mdr. tudi v Bgd), živel v porušenem samostanu v Mirnu (gl. Bg 1919, 16–7), ga kot superior obnavljal, hkrati misijonaril po Gor., dokler Italijani niso dosegli, da je 1932 zapustil Miren. Prišel je v Jslo, 1932–5 bil predstojnik samostana v Bgdu, 1938–40 spiritual v škofovih zavodih v Šentvidu pri Lj., nato voditelj usmiljenih sester v Radečah pri Zidanem Mostu. Spomladi 1941 se je umaknil pred Nemci na Hrv.; v Jastrebarskem je u. med bombardiranjem tik pred koncem vojne.

Poleg poklicnega in organiz. dela je veliko pisal. Duhovnovzgojne članke je obj. v Bg (1904–5, 1909–12, 1920: Šola kršč. popolnosti; 1913: čudodelna svetinja). Knjižno je izšlo: predavanje Die wundertätige Medaille … (Gradec 1910); Kratko navodilo za pravo pobožnost do Matere božje … po nauku bl. L. Grinjona Montf. (1912, 1918², s poročilom o vojnem razdejanju mirenskega gradu); Apostol kršč. ljubezni sv. Vincencij Pavelski (Gor. 1934). Obsežno monogr. pa franc. izvirniku (Petra Coste) je pripravljal do smrti, a je izšla šele postumno v red. St. Žaklja: Sv. Vincencij Pavelski, I–III (Bgd 1979–81, ciklostil, z biogr. podatki o Z-ju). Na zgod. področje je posegel s knj. Kratek obris zgod. usmiljenih sester sv. Vincenc. Pavelskega (1937), v kateri je po virih natančno opisal zlasti prve čase njihovega delovanja na Slov., s tem rešil štev. drobne podatke iz slov. cerkvene in soc. zgod. Isto snov je pod drugim vidikom (s točno navedbo virov) obdelal v razpravi Cerkveno službeno skrbstvo za uboge pri nas (BV 1940). Biogr. sta študiji o horjul. rojaku Greg. Smrtniku-Töttingerju (BV 1939) in knj. Blaženi Justin De Jacobis (1940). — Z-jeve zgod. in biogr. spise odlikuje natančnost, pozornost do drobnih podatkov, iz katerih sestavi prijetno pisan mozaik celote in bistveno obogati domačo zgod.

Prim.: r. matice Horjul (ŠkALj); izv. gimn. Šentvid 1938/9, 15; 1939/40, 11; Vestnik Društva Jeglič 1939/40, št. 20–2, 304;. 1940, št. 23–4, 331; S 1941, št. 167 (s sliko); R. Klinec, Primorska duhovščina pod fašizmom, Gor. 1979, 129. Slk.

Smolik, Marijan: Zdešar, Anton (1871–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi860263/#slovenski-biografski-leksikon (19. april 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine