Slovenski biografski leksikon

Zazula Jožef, pesnik, publicist in fotograf, r. 23. marca 1870 v Idriji rudniškemu nadzorniku Ivanu in Ani r. Gnezda, u. 29. jul. 1944 v Bjelovaru. Gimn. je obiskoval v Lj. (1. razr.) in Kranju, po 4. razr. stopil 1887 v davčno službo (Logatec, Škofja Loka, Vipava, Lj., Stična, Višnja Gora, Idrija), se 1907 upokojil in živel v r. kraju (pozimi 1908/9 ga je dež. odbor postavil za gerenta mestne občine Idrija). Konec 1917 se je preselil v Celovec (jeseni 1918 bil tajnik Nar. sveta), 1919 se umaknil v Mrb, 1920 bil krajši čas v Dobrli vasi. Nato se je reaktiviral in bil davčni upravitelj na Prevaljah do 1925, ko je znova stopil v pokoj. Od 1928 je bival na Štaj. (Celje, Vojnik, Mrb). Jul. 1941 so ga Nemci z družino izselili na Hrvaško (Travnik, Bjelovar), kjer so živeli v velikem pomanjkanju.

V pesmih, ki jih je obj. od 1888 (LZ, DS, S, SN idr.) in ki kažejo več hotenja kot daru, razmišlja zlasti o naravi in rudarskem življenju. Napisal je dva sonetna venca (Tebi čast Marija!, ZD 1893; Slava rudarstvu, DS 1893) in 1906–16 celo venec sonetnih vencev Svetovlastniku! (prim. A. Debeljak, J 1943, št. 88 a), slavospev naravi in njenemu stvarniku; obj. je le prvih pet vencev (Religija, Vesolje, Naše osolnčje, Zemlja, Anorganizmi) z obširno razlago v svojem poljudnoznanstvenem mesečniku Vrh razglednika (1921, ur. in pisal sam, izšle 3 št.). Oskrbel je natis svojih uglasbenih pesmi: Jamski odmevi (1907, komponist Danilo Fajgelj); Rudno bilo (1936, 9 komponistov; naslov pesmarice je geslo, ki naj bi zamenjalo dotedanji rudarski pozdrav »srečno«).

Pogosto je obravnaval upravna, davčna, politična ipd. vprašanja v člankih za liste: S (1904–14), Naša moč (1904–14), Slov. meščan (1908: Občinsko in dež. gospodarstvo), Jsln (1918), Jsla (1919), Naš glas (mdr. 1920, št. 24–30: Reorganizacija davčništva; 1921, št. 5–12: Država po svet. vojni; 1922, št. 32–5: Karakteristike službene pragmatike), Poreska služba (Bgd, 1920–4). O obmejnih razmerah na Kor. 1918–9 je poročal v štev. liste. Zanimal se je za naravoslovje, matematiko, tehniko, zgodovino in o tem tudi pisal, npr. v DS (1902 o zrakoplovstvu, 1905 o idrijskem rudniškem gledališču), IMK (1908 obj. zgod. napise v Idriji), Vrh razglednika. V CG (1938–41) je postavil in zagovarjal tezo, da je bil skladatelj J. Gallus Idrijčan. Zgod. Idrije in več spominskih spisov je ostalo v rkp. — Planinarjenju se je posvečal od 1890 naprej, obiskoval slov. sredogorje in Alpe, 1909–14 tudi avstr. in švicarske Alpe. Svoja pota je opisoval v PV (1910, 1925–34; 1932: Štirideset let z nahrbtnikom). Veliko je tudi fotografiral (navdušil ga je F. Lampe), se udeleževal amaterskih razstav in dobil več priznanj, mdr. SPD v Lj. 1898, 1900, 1902; Dunaj 1899 (zgod. motivi z Dolenjske), Gradec 1903, Leipzig 1912 (kačja smreka). Naredil je prvo slov. fotogr. panoramo Slov. gore (velikost 1 m) in jo 1904 podaril SPD. Album fotogr. rudarskih objektov v Idriji je 1903 podaril tamkajšnjemu rudniku. Reprodukcije slik (Vrh razglednika, verj. tudi v DS, PV in še kje) niso signirane in ni zanesljivo, kaj je njegovega.

Psevd. mdr.: Bolislav, I. Z., J. Z., Jos. Z-a., Vladimir. — Prim.: osebni podatki in podatki sina arh. Cirila (Mrb), ki hrani zapuščino; r. matice (ž. urad Idrija); Z-ova pisma F. Lampetu, Korespondenca DS (ŠkALj); J. Wester, Splošno kazalo PV, 1940; J. Tominšek, PV 1941, 20–1 (s sliko). — Slika: arhiv SBL. Munda

Munda, Jože: Zazula, Jožef (1870–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi859370/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine