Slovenski biografski leksikon

Zalar Viktor, časnikar in prevajalec, v Ljubljani r. 18. nov. 1882 železniškemu sprevodniku Mihaelu in Mariji r. Čadež ter u. 25. sept. 1940. V r. mestu je obiskoval osn. šolo in 1893–1902 klas. gimn., na fil. fak. v Pragi študiral filoz. in sociologijo (T: G. Masaryk, F. Drtina), poslušal pa tudi druga predavanja. Pridružil se je mlademu narodno radikalnemu gibanju in Svobodni misli (predsedoval 1. zaupnemu sestanku 7. sept. 1908 v Lj.), bil soustanovitelj slov. akad. ferialnega društva Prosveta (Lj. 1904) in slov. akad. društva Adrija (Praga 1906), pisal v časopisa Omladina (poročila, prevodi, npr. Masaryk, Aforizmi o polit. strankah, 1904/5) in Svob. misel, govoril na II. shodu nar. rad. dijaštva v Celju 1907 o svobodni šoli (obj. Omladina 1907/8), ur. Dijaški almanah 1907/8 (1907). Ko se je vrnil v Lj., je bil pozimi 1909/10 član bohemske bratovščine (Z., I. Cankar, V. Levstik, M. Čop) v tivolskem hotelu Švicarija (gl. Podoba I. Cankarja, 1945, 142; F. Dobrovoljc, Cankarjev album, 1972, 96 in 275, s skupinsko sliko). Zaposlil se je v uredn. SN (jul. 1909–10) in J (jan. 1911–jun. 1912; 6. avg.–13. sept. 1911 odg. ur.; pisal polit. uvodnike in satirične verze), potem bil uradnik Kolinske tovarne. Spremljal in podpiral je dijaško protiavstrijsko gibanje Preporod, bil član Ruskega krožka, poučeval dijake češčino. Z A. Jenkom sta 1914 ustan. teoretično glasilo jsl gibanja Glas juga (s št. 2 prepovedano), Z. ga je ur. Vanj so pisali Slov., Hrvati in Srbi (mdr. A. Jenko, J. Lavrin iz Petrograda, M. Marjanovič, R. Katalinič-Jeretov, I. Vojnovič). Na procesu proti preporodovcem dec. 1914 je bil zaradi Glasa juga obsojen na mesec dni zapora (prim. I. Kolar, Preporodovci, 1930, 102, 145–157), od jun. 1915 do maja 1917 interniran, potem konfiniran do razpada Avstro-Ogrske. 1918 je ur. Kurentov album. Od jeseni 1920 do smrti je bil tajnik Fil. fak. v Lj.

Prevajal je iz češčine: J. S. Machar, Rim (1911; prevod popravil O. Župančič, prim. LZ 1911, 432) in Strup iz Judeje (1921), V. Štech, Malomestne tradicije (1911; najprej izh. v J 1911, št. 369–381), A. Jirásek, Filozofska zgodba (1920), Z. Záhoř, Spol, ljubezen, materinstvo (1920). Prev. je tudi nekaj pesmi Macharja (NZ 1920–1, Njiva 1921, Vidovdan 1921) in J. Peliška (SN 1919). Za časopisje (SN, J idr.) je prev. v glavnem anonimno. Za SNG Lj. je prev. libreta operet R. Piskáček, Slovaška princeza (1919; z I. Lahom), J. Offenbach, Madame Favart (1919) in O. Nedbal, Poljska kri (1920) ter opere F. Weingartner, Vaška šola (1921). — Psevd.: -ba, Bay-bay, V. M. Z. — Prim.: osebni podatki; Bibl JLZ; Repertoar; J 1932, št. 269; Inko (I. Kolar), J 1940, št. 226 (s sliko); Kron 1940, 255 (s sliko); Sja 1940, št. 46. Munda

Munda, Jože: Zalar, Viktor (1882–1940). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi854902/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine