Slovenski biografski leksikon

Zajec Edvard, slikar, r. 11. febr. 1938 v Trstu lesnemu trgovcu Ivu in Mariji r. Kastelic, živi v Syracusi (New York, ZDA). Obiskoval je 1949–57 slov. gimn. v Trstu in 1958–61 Cooper school of art v Clevelandu (ZDA), kamor se je preselil s starši. 1961–3 je živel v ZRN, 1964–6 študiral slikarstvo na akad. za lik. umetnost v Lj. (diploma pri prof. G. Stupici), 1966–8 bil na podiplom. izpopolnjevanju na Ohio University (odd. za lepe umetnosti — »fine arts«). 1968–9 je učil slikarstvo na Carleton collegeu in 1969–70 na Saint Olaf collegeu (oba Northfield, Minnesota). Tedaj se je začel ukvarjati z računalniško grafiko, ki je pozneje postala glavno področje njeg. ustvarjanja. 1970 se je vrnil v Trst, bil svobodni umetnik in 1973–80 prof. risanja na slov. učiteljišču; hkrati se je ukvarjal z raziskovanjem novih možnosti računal. grafike (sodel. z inž. M. Hmeljakom). Poleti 1980 je na povabilo univ. v Syracusi (odd. za medijske študije) ponovno odšel v ZDA, kjer je ustan. posebno študij. skupino za računal. grafiko; tam dela še zdaj. — Od 1969 je član društva Computer arts society (London). — Priznanja, mdr.: 1968 The Cleveland Museum of Arts 50th May Show (1. nagrada za grafiko, z odkupom); 1969 ACM Exhibition, New York (2. nagrada).

Z. je razmeroma hitro prešel od klas. slikanja k računal. umetnosti. Njeg. temeljna predpostavka: slikovno polje je mogoče razdeliti s kvadratno mrežo, v kateri ima vsak kvadrat določeno likovno vrednost tako po barvi kot po obliki; to vrednost je mogoče simbolično izraziti z določenimi znaki, te pa prek računal. programa znova organizirati v nove podobe. Z-čeva računal. umetnost vsebuje nekatere značilne lastnosti moderne umetn. tipologije: 1. koncept (program); 2. časovnost nastajanja računal. grafike (sorodna procesualnim vidikom, npr. konceptualistični umetnosti ali glasbi); 3. usmerjenost v likovno raziskavo, kar je morda najpomembnejša lastnost te umetn. zvrsti (izpovednost v ožjem pomenu besede potiska v ozadje, a zato po drugi strani razkriva povsem nova področja estetskega); 4. izbor (avtor izbira med izdelki in s tem nekatere »pripozna«, druge zavrže). Avtor tako ponazarja predvsem odnose kot odsev splošne povezanosti »vsega z vsem«.

Pomembnejše razstave. Samostojne: Northfield (Minn.) 1968–9; Kranj 1970; Trst 1971 (Palazzo Costanzi, katalog, uvod G. Montenero), 1975, 1977 (Gal. Forum, katalog, uvod U. Apollonio), 1984 (Gal. Tržaške knjigarne); Lj. 1977 (Emonska vrata), 1981 (Institut J. Stefan, katalog, avtor P. Krečič); Opčine 1978; Benetke in Koper 1979 (katalog, uvod P. Krečič); Dallas 1981 (Siggraph); Pariz 1983 (Electra). — Skupinske: Zgb 1969, 1973 (Nove tendence 4, 5); Bgd 1970 (4. trienale); London 1970 (Computer 70 intern.); Lj. 1971 (9. graf. bienale), 1979 (Slov. lik. umetnost 1945–78, prim. istoim. katalog I, 185, z biogr.); Pariz 1972 (mednar. računal. umetnosti SESA), 1978 (Arts et informatique, IRIA); Rotterdam 1973 (Posledice stroja); Bruselj 1974 (Umetnost in računalnik); Montreal 1977 (Art génératif, Gall. G. Gherbrant); Worcester 1978 (Zamenjave in spremenitve); Nürnberg 1979 (Zeichnung heute, Kunsthalle).

Svoje poglede na računal. slikarstvo je razložil v člankih, mdr.: Likovni izraz in računalnik (Sinteza 1977, št. 38/40); A bynary sistem for producing geometrical nonfigurative pictures (Leonardo, Boulogne sur Seine, 1978, št. 1); v knj. likovnih dialogov Informatrix (Trst 1979); Computer graphics and the musicality of dimensional upgrades on the plane (Proceedings 6th inter. conf. computers and humanities, Raleigh, ZDA, 1983). — Prim.: biogr. podatki v razst. katalogih. — Intervju: Dan, Trst, 1978, št. 73/4 (zapisal A. Rojc, s sliko). — Slika: Slov. lik. umetnost 1945–78, I, 1979, 185. Kčč.

Krečič, Peter: Zajec, Edvard (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi852841/#slovenski-biografski-leksikon (24. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

ZAJEC Edvard, slikar, r. 11. febr. 1938 v Trstu, živi v Syracusi (New York, ZDA). Oče Ivo, lesni trgovec, mati Marija Kastelic. V Trstu je obiskoval slov. Nižjo gimn. in 1957 maturiral na Višji realni gimn., kjer je imel za prof. risanja prof. Černigoja (PSBL I, 233–34). 1958 se je s starši preselil v Cleveland (ZDA), kjer je obiskoval Cooper school of art (1958–61). Do 1963 je živel v ZRN. Med 1964–66 je obiskoval ALU v Lj. (diploma pri prof. G. Stupici). 1968 je diplomiral na Fak. za lik. umet. in umetn. zgod. na Ohio University, Athens, Ohio (ZDA). 1968–70 je poučeval slik. najprej na Carleton collegeu, nato na Saint Olaf collegeu v Northfieldu, Minnesota. 1969 je postal član društva Computer arts society (London) in se začel zanimati za računalniško grafiko, kateri se je popolnoma posvetil. Med 1970–80 je živel v Trstu, kjer je poučeval risanje in lik. umet. na slov. šolah (učiteljišče in nižje sred. šole). S sodelovanjem inž. M. Hmeljaka je poglabljal možnosti, ki jih umetniku nudi računalniška grafika. Tako je 1971 prikazal v palači Costanzi projekt COMP3. Poleti 1980 se je na povabilo odd. za medijske študije univ. v Syracusi vrnil v ZDA, kjer je ustanovil posebno študij. skupino za računal. grafiko. Tu živi in dela še sedaj. Prejel je več priznanj, mdr.: 1968 nagrado z odkupom 50th May Show The Cleveland Museum of Arts. – Z. je eden redkih slov. slik. s Tržaškega in Goriškega, ki se odpove klasičnemu gledanju na lik. ustvarjalnost, na njeno vlogo in na njeno mesto v sedanji konsumistični družbi ter preide k računal. umet. Njegova dela spadajo v zvrst najsodobnejše umet., njihova zamisel in njihov nastanek je vse drugače pogojen, kajti njegova dela so plod umetnikove zamisli, njegove programacije ter so odločilne dejavnosti računalnika, torej računalniškega stroja, ki točno odmerja dimenzije, razčlenitev, barve. Z. izhaja iz temeljne predpostavke: slikovno polje lahko razdelimo s kvadratno mrežo. Dobili bomo več kvadratov z določeno likovno vrednostjo, ki jo lahko simbolično izrazimo in preko računalniškega programa organiziramo v nove podobe. – Samostojne razstave: 1968–69 Northfield, 1970 Kranj, 1970, 1971, 1975, 1977, 1978, 1984, 1989 Trst, 1977, 1981 Lj., 1979 Benetke, 1979 Koper, 1981 Dallas, 1983 Pariz. Skupinsko je razstavljal v ZDA, It., Jsli, Holandski, Veliki Britaniji, Braziliji, Kanadi, Franciji, Belgiji, Nemčiji. – O njem so pisali: G. Montenero, U. Apollonio, P. Krečič, M. Rener, A. Rojc idr. – Svoje poglede na umetnost in posebej na računal. grafiko je predočil v raznih člankih, intervjujih in okroglih mizah, mdr.: Možnosti ustvarjalca v zamejstvu (Kulturni dom, Trst 1972); Likovni izraz in računalnik (Sinteza 1977, št. 38/40); Informarix (Trst 1979).

Prim.: Osebni podatki; podatki v razst. katalogih; PDk 11. febr. 1970, 18. maja 1975, 5. jun. 1983, 28. maja 1989; Picc. ob razstavah; Peter Krečič, Avgust Černigoj, Trst 1980; SBL IV, 750.

Ž-l

Žerjal, Franko: Zajec, Edvard (1938–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi852841/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine